Lambert Ehrlich

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lambert Ehrlich
Portret
Rojstvo18. september 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Žabnice
Smrt26. maj 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (63 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Poklicpolitik, profesor, duhovnik, etnolog, teolog
Poznan poetnolog in politik
SorodnikiMartin Ehrlich (brat)
Gabrijela Ehrlich (nečakinja)
Albin Ehrlich (nečak)
Janez Ehrlich (nečak)

Lambert Ehrlich [êrlih], slovenski teolog, etnolog in politik, * 18. september 1878, Žabnice (Avstro-Ogrska danes v Italiji), † 26. maj 1942, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po gimnaziji v Celovcu je študiral teologijo v Innsbrucku (1897–1902) in v Rimu (1903), bil 1903 posvečen in isto leto tudi doktoriral v Innsbrucku. Najprej je služboval kot kaplan v Beljaku, nato 1903–1907 kot stolni kaplan v Celovcu, 1907–1910 kot škofov tajnik in 1910–1919 kot profesor v celovškem bogoslovju. Bil je vodilni duh katoliškega prosvetnega dela med koroškim ljudstvom.

Kot izvedenec za razmere na Koroškem je bil 1919 imenovan v jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu. V letih 1920–1921 je v Parizu in Oxfordu nadaljeval etnološke in verstveno-primerjalne študije. Leta 1922 je postal redni profesor primerjalnega veroslovja na ljubljanski teološki fakulteti, kar je ostal do smrti. Napisal je več knjig in razprav, posvečenih običajem avstralskih domorodcev in drugim etnološkim in teološkim vprašanjem.

Deloval je v raznih cerkvenih organizacijah. V Ljubljani je vodil zadrugo z imenom Služkinjski dom, katere namen je bil lajšati težke socialne razmere služkinj.[1] Bil je cerkveni zastopnik pri Slovenski dijaški zvezi, pri Akademski zvezi, pri akademskem klubu Straža ter pri marijanski kongregaciji za akademike. Postal je ideolog akademskega kluba Straža.

Afera ob anšlusu[uredi | uredi kodo]

Ehrlich je pri škofu Gregoriju Rožmanu dosegel, da so za nedeljo ob anšlusu po slovenskih cerkvah razglasili 'poseben dan molitev za nesrečno Avstrijo'. Oklic se je hitro razširil po obeh slovenskih škofijah. Novinar Ruda Jurčec je novico o načrtovanem dnevu molitev za Avstrijo v petek sporočil francoski tiskovni agenciji Havas v Beograd; bil je namreč njen dopisnik za Slovenijo. Pariški dnevnik Le Temps je nato to novico objavil že v soboto, ostali pariški dnevniki pa v nedeljo zjutraj. Havasovo poročilo o 'slovenskem žalovanju' je Berlin doseglo šele v nedeljo popoldne. Takoj je sledil telefonski protest nemške vlade v Beogradu. Nato sta pisarna predsednika vlade Milana Stojadinovića in zunanje ministrstvo takoj zahtevala pojasnilo od notranjega ministra Korošca, zakaj in kako je v Sloveniji prišlo do teh 'verskih protestnih manifestacij proti Nemčiji' in zakaj je bilo Havasovo poročilo datirano iz Ljubljane. Korošec je zato še isti večer odredil preiskavo. Ko je potem prispelo v Beograd uradno potrdilo podbana Majcna, da novica ni šla iz uradov ljubljanske podružnice jugoslovanske tiskovne agencije Avala, so lahko protest nemške vlade zavrnili, kajti v tem primeru bi se ta pač morala pritožiti v Parizu na sedežu Havasa.[1]

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Po kapitulaciji Jugoslavije je leta 1941 obema meščanskima strankama predlagal politični program, ki pa ga nista sprejeli. V njem je kot eno izmed možnosti predlagal samostojnost Slovenije. Ustanovil je tudi tako imenovane Erlichove straže, ki so na primer na ljubljanski klasični gimnaziji kjer je bil ravnatelj Marko Bajuk kot slovenske fašistične škvadre pretepale celo svoje levo usmerjene sošolce in učitelje[2], ovajale napredne in uporne Slovence italijanskim okupacijskim oblastem in bile predhodnice domobranstva. Kot protikomunist je v času okupacije odločno nasprotoval komunistični revoluciji kar je razvidno tudi iz njegovega časopisa Straža, zato je aprila 1942 izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico z analizo položaja ter s predlogi za uničenje partizanstva. Po mnenju nekaterih novodobnih zgodovinarjev je bila spomenica za tisti čas nadvse pogumno dejanje, saj je v njej Italijanom očital njihovo nasilje.[3]

VOS OF ga je zaradi delovanja v okviru MVAC, to je t. i. bele garde usmrtila. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem ga je usmrtil večkrat odlikovani Franc Stadler - Pepe, ki je likvidiral tudi Dr. Marka Natlačena.

Ob 140-letnici rojstva so ob farnih spominskih ploščah na Žalah v Ljubljani slovesno blagoslovili spomenik z njegovim doprsnim kipom.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Svete Višarje; [Celovec] : Slovenska kršč.-soc. »Zveza« za Koroško, 1910 (COBISS)
  • Dr. Aigner und Lourdes; Klagenfurt : Schriftleitung des »Kärntner Tagblattes«, 1914 (COBISS)
  • Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji; V Celovcu : Družba sv. Mohorja, 1919-1927 (COBISS)
  • La question du Prekmurje, de la Styrie et de la Carinthie. La Carinthie; Pariz: Imprimerie »Graphique«, 1919 (kot soavtor) (COBISS)
  • Origin of Australian Beliefs; St. Gabriel - Mödling (Dunaj): Anthropos administration, 1922 (COBISS)
  • Slovenska misijonarja Baraga in Knoblehar; Ljubljana : »Unio Cleri«, 1928 (COBISS)
  • Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih = Le développement de l'ethnologie et ses méthodes au dernier temps; Ljubljana : [s. n.], 1929 (COBISS)
  • Na sveti poti : višarski molitvenik; Gorica : Svetovišarsko svetišče, 1931 (COBISS)
  • Indijske šole; Ljubljana : Bengalski misijon D. J., 1938 (COBISS)
  • Parijci; Ljubljana : Bengalski misijon D. J., 1939 (COBISS)
  • Apologetika : osnovno bogoslovje; Ljubljana: samozaložba, 193? (COBISS)
  • Lambert Ehrlich: Pariška mirovna konferenca in Slovenci 1919/20 / Ehrlichova spomenica za Vatikan 14. aprila 1942. Lambert Ehrlich za slovenski narod; Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze, 2002 (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
  2. Miloš., Ivančič, (2013). Lebič : zgodbe pozabljenega eksodusa (1. natis izd.). Ljubljana: Sophia. str. 197. COBISS 270982144. ISBN 9789616768610. OCLC 875360701. 
  3. Dr. Helena Jaklitsch, Slovesnost ob 140-letnici rojstva dr. Lamberta Ehrlicha, 18. september 2018

O njem[uredi | uredi kodo]

  • Stražar naših svetinj : (univ. prof. dr. Lambert Ehrlich); Rakovnik : [Salezijanski inspektorat], 1943 (COBISS)
  • Mož božje volje : dr. Lamber Ehrlich; Celovec : konzorcij dober tisk, 1952 (COBISS)
  • Ehrlichov simpozij v Rimu; Celje : Mohorjeva družba, 2002 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]