Franc Kek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
To je članek o duhovniku. Za režiserja, producenta in politika z istim imenom glej Franci Kek.
Franc Kek
Portret
Rojstvo 20. avgust 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Studenec
Smrt 21. oktober 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (48 let)
Birčna vas
Poklic duhovnik

Franc Kek, slovenski duhovnik, * 20. avgust 1895, Studenec pri Trebnjem, † 21. oktober 1943, gozd Padež, Birčna vas).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Študiral je na novomeški gimnaziji. Leta 1924 je bil vpoklican v vojsko, kjer je služil v 17. pešpolku ("Janezi"), kje je postal častnik. Med vojno ga je na Monte Passao zasul plaz, kar je preživel, vendar ni bil več sposoben za vojno na fronti. Po koncu vojne je vstopil v ljubljansko semenišče in 10. julija 1921 bil posvečen v duhovnika.

Tri leta je bil kaplan v Dragatušu, nato dve leti v Škofji Loki. LEta 1927 je postal kapiteljski vikar v Novem mesu, kjer je bil leta 1934 umeščen za kanonika.

Ob prihodu partizanov v Novo mesto so ga najprej zaslišali, po nekaj dneh, 13. septembra 1943 pa so ga ponovno zaprli. V noči iz 3. na 4. oktober so ga z drugimi jetniki odpeljali v Zalog pri Prečni, kjer so bili jetniki zaprti v kleteh požgane graščine. Od tam so jih odvedli v šolo v Birčni vasi, kjer so se 20. oktobra začele likvidacije. Umorjen je bil naslednji dan.

Zaradi svoje zvestobe veri in duhovniški službi je predlagan za mučenca.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994
  • Kri mučencev, Ljubljana, 1944
  • Ivan Dolenec, Moja rast, Buenos Aires, 1975