Janez Frančišek Gnidovec

Gospod Janez Frančišek Gnidovec lazarist (CM)
Skopski škof
Škofija	Skopje (Severna Makedonija)
Imenovan	29. oktober 1924
Konec službovanja	3. februar 1939
Predhodnik	Lazër Mjeda
Naslednik	Smiljan Franjo Čekada
Redovi
Duhovniško posvečenje	23. julij 1896
Škofovsko posvečenje	30. november 1924 posvečevalec Ermenegildo Pellegrinetti
Osebni podatki
Rojstvo	29. september 1873({{padleft:1873|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) Veliki Lipovec
Smrt	3. februar 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (65 let) Ljubljana
Narodnost	Slovenec
Prejšnji položaj	ravnatelj Škofijske gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano
Catholic-hierarchy.org

Janez Frančišek Gnidovec, slovenski škof, lazarist in kandidat za svetnika, * 29. september 1873, Veliki Lipovec, † 3. februar 1939, Ljubljana.

Življenje

Gnidovec leta 1927

Rodil se je očetu Jožefu in materi Jožefi (roj. Pust). Mašniško posvečenje je prejel 23. julija 1896. Nato je služboval kot kaplan v Idriji in Vipavi, po nekaj letnem študiju postal profesor pripravnik na Gimnaziji Kranj, zatem pa profesor in prvi ravnatelj Škofijske gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano. Škofovsko posvečenje je prejel 30. novembra 1924, pastirsko službo pa je opravljal kot škof Škofije Skopje s sedežem v Prizrenu.

Škof Skopja

Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 je bila ena najpomembnejših nalog katoliške cerkve v novonastali državi reorganizacija škofij v različnih južnih regijah, osvobojenih osmanske oblasti leta 1912. Da bi uredila status katoliške cerkve, je vlada Kraljevine Srbije 24. junija 1914 predhodno sklenila uradni konkordat s Svetim sedežem. Z drugim členom konkordata je bilo odločeno, da se rimskokatoliška škofija Skopje reorganizira v redno škofijo in jo podredi jurisdikciji rimskokatoliške nadškofije Beograd, ki je bila kmalu ustanovljena. Zaradi izbruha prve svetovne vojne je bila izvedba teh določb odložena. Šele po letu 1922 se je ponovno odprlo vprašanje iskanja primernega kandidata za skopski sedež.

Leta 1924 se je Gnidovec precej bal srečanja z ljubljanskim škofom, kjer je izvedel za svoje imenovanje za novega skopskega rimskokatoliškega škofa. Čeprav je nerad sprejel, je to kljub temu storil in 30. novembra 1924 prejel škofovsko posvečenje. Tisti, ki so ga najbolje poznali, niso bili presenečeni nad njegovim imenovanjem in so zanj jamčili v njegovi novi škofiji, čeprav so o njem vedeli zelo malo.

Njegov prvi cilj kot škofa je bila popolna reforma vseh semenišč, zato se je vrnil v Slovenijo, da bi se srečal s škofi in provincialnim predstojnikom svoje kongregacije, da bi prosil za duhovnike, kar mu je bilo dovoljeno. V svoji novi škofiji je želel uvesti verska gibanja in po njegovi zaslugi so v škofiji postali aktivni redovi, kot je Marijina legija; v ospredje so prišle tudi druge organizacije, kot je Katoliška akcija. Gnidovec je želel, da bi se družine zgledovale po Sveti družini, zato je pripisoval velik pomen prvemu petku v mesecu in družine prosil, naj si jih namenijo za bogoslužje. Ko je potoval v župnije, je to storil na konju, s kolesom ali peš. Gnidovec je razumel tudi pomen medijev pri promociji vere, kar je privedlo do izdaje nove revije "Blagovijest" (Dobra novica) 25. marca 1928. Drug cilj je bil vzpostaviti dober ekumenski dialog z drugimi verami, zlasti z islamom in Srbsko pravoslavno cerkvijo. Zahvaljujoč njemu so odnosi zacveteli in napetosti med verami so se umirile.

Bolezen leta 1938 mu je preprečila praznovanje božiča, ki ga je opravil z velikimi težavami. Januarja 1939 je šel na zdravniški pregled, kjer so mu odkrili možganski tumor, zato je mesec dni preživel v bolnišnici in trpel zaradi hudih bolečin. Te bolečine je prenašal z veliko krotkostjo in svoje trpljenje daroval Bogu. Umrl je v petek, 3. februarja 1939, prvi petek v mesecu. Vsi so žalovali za njim, celo muslimani, ki so o njem rekli: "umrl je svetnik".

Postopek za priznanje svetništva

Grob v cerkvi Srca Jezusovega, Ljubljana

O njegovem svetništvu je pričevala tudi sveta Mati Terezija, ki je rekla:

»Naš škof Gnidovec je bil svetnik. Vsi smo ga klicali s tem imenom. Bil je pravi duhovnik po Jezusovem Srcu; blagega in ponižnega srca. Ko sem odhajala v misijone, je zame maševal, obhajal me je, me blagoslovil in rekel: »V misijone greste. Dajte Jezusu vse, samo Zanj živite, bodite samo Njegova, samo Njega ljubite, samo Zanj se žrtvujte. Naj vam bo Jezus vse v vašem življenju«. Prepričana sem, da prosi zame in da imam v njem pri Jezusu zaščitnika.«

Škofijski preiskovalni postopek se je pričel 8. februarja 1978, s čemer je Gnidovec prejel uradni naziv Božji služabnik. Po zaključku postopka v Rimu je Kongregacija za zadeve svetnikov Gnidovcu priznala herojske kreposti in mu 27. marca 2010 podelila naziv Častitljivi Božji služabnik. Tako je Gnidovec poleg Friderika Barage in Vendelina Vošnjaka eden izmed treh Slovencev s tem nazivom. 16. maja 2023 je bilo na Škofiji Skopje sklepno zasedanje o ugotavljanju domnevnega čudeža na priprošnjo Gnidovca. Postulator Giuseppe Guerra CM je o čudežu zapisal: »Gre za ugotavljanje čudeža v primeru gospe iz Severne Makedonije, nedaleč od Skopja, kjer je bil častitljivi Gnidovec škof in misijonar, ki je v prometni nesreči 3. februarja 2021, na obletnico Gnidovčeve smrti, dobila hude poškodbe notranjih organov in so jo hudo poškodovano prepeljali v bolnišnico. Zaradi molitev zanjo k častitljivemu J. F. Gnidovcu je po poškodbah, ki so jih zdravniki označili za smrtne in brez upanja na ozdravitev, ozdravela in je brez znamenj ali brazgotin na notranjih organih, ki bi kazala, kaj se je zgodilo. To daje misliti na nerazložljivo ozdravitev.«

Glej tudi

• Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov
• Lazaristi

Zunanje povezave

• Gnidovec.si
• Skofija-novomesto.si
• Lukman, Franc Ksaver. »Gnidovec, Janez«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.