Janez Ehrlich

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janez Ehrlich
Rojstvo27. maj 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})
Žabnice
Smrt19. januar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (67 let)
Kalkuta
Narodnostslovenska
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicduhovnik, redovnik
Poznan pomisijonar
StaršiAlbin Egrlich
Frida Ehrlich (rojena Achatz)
SorodnikiAlbin Ehrlich (brat)
Gabrijela Ehrlich (sestra)
Martin Ehrlich (stric)
Lambert Ehrlich (stric)

Janez Ehrlich [êrlih], slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit in misijonar, * 27. maj 1910, Žabnice, † 19. januar 1978, Kolkata, Indija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Bil je najstarejši med petimi otroki, ki so se rodili v družini posestnika in trgovca z lesom Albina Ehrlicha. Šolal se je v Celovcu, Ljubljani in Genovi. Leta 1930 je v Gorici vstopil v Družbo Jezusovo in tam opravil tudi noviciat. V letih 1932−1935 je v Pullachu študiral filozofijo in 1935 postal prefekt malega semenišča v Travniku v Bosni, 1936-1937 je v Ljubljani pomagal v uredništvu in upravi lista Glasnik Srca Jezusovega. V Indijo je odšel 7. oktobra 1937. Med študijem bogoslovja je v Kurseonegu pomagal patru Sedeju in se učil bengalščine. Znal je 8 jezikov. V mašnika je bil posvečen 21. novembra 1941. Ker je imel italijansko državljanstvo so ga Angleži med vojno za leto in pol zaprli v koncentracijsko taborišče. Izpustili so ga, ko mu je v Londonu vlada Kraljevine Jugoslavije podelila jugoslovansko državljanstvo. [1]

Ehrlich je deloval predvsem na misijonskih postajah: Basanti, Marapaj, Khari in Raghabpur. Zaradi znanja so mu predstojniki kmalu dodelili odgovornejše naloge: v Rančiju je 7 let vodil računovodstvo v katoliški tiskarni in tehniško šolo, nato je bil Kolkati privincialov tajnik in računovodja pri tedniku The Harald. Od 1962 je v kolegiju sv. Frančiška Ksaverskega v Kolkati vodil univerzitetno in redovno knjižnico ter bil duhovnik v domu za ostarele. Tam ga je med mašo zadela kap. Umrl je v bolnišnici teden dni kasneje. Napisal je dva članka: Indijski jeziki (Misijonski koledar, 1940) in Spomini, Katoliški misijoni (Katoliški misijonar, 1977).[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]