Borovnica
Borovnica | |
---|---|
![]() | |
Koordinati: 45°55′4.72″N 14°21′51.02″E / 45.9179778°N 14.3641722°EKoordinati: 45°55′4.72″N 14°21′51.02″E / 45.9179778°N 14.3641722°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
Občina | Borovnica |
Površina | |
• Skupno | 0,96 km2 |
Nadm. višina | 298,6 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 2.674 |
• Gostota | 2.800 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 1353 Borovnica |
Zemljevidi | |
Borovnica - Vaško jedro | |
Lega | Občina Borovnica |
RKD št. | 11477 (opis enote)[2] |
Borovnica je naselje, ki ima približno 2.700 prebivalcev, kar je več kot polovica prebivalstva občine Borovnica, katere središče je.
Borovnica leži na jugozahodnem robu, pravzaprav kotu Ljubljanskega barja, tam kjer prehaja široka dolina potoka Borovniščica v barjansko ravnino. Z rednimi avtobusnimi linijami je ob delavnikih večkrat dnevno povezana z Vrhniko, dvakrat dnevno pa tudi z Ljubljano. Z Ljubljano pa je Borovnica tudi redno povezana z železniškimi linijami. Kraj se nasploh zaradi ugodne lege in železniške proge Ljubljana - Trst/Reka/Koper hitro razvija. Nekdaj se je nad Borovnico vzpenjal tedaj največji zidani železniški viadukt v Evropi, ki pa je bil porušen med drugo svetovno vojno. Ostanek enega stebra še danes stoji sredi naselja. Tik za naseljem se pričenja kraška pokrajina. Borovnica je izhodišče za izlete na Rakitno in v divjo sotesko Pekel. Na ogled je na voljo tudi Jelenja jama.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- seznam naselij v Sloveniji
- Košutova hiša
- Železniška postaja Borovnica
- Borovniški viadukt
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11477«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.