Ununoktij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
118 ununseptijununoktijununenij
Rn

Uuo

(Uho)
Uuo-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število ununoktij, Uuo, 118
Kemijska vrsta Žlahtni plini
Skupina, perioda, blok 18, 7, p
Izgled neznan, verjetno brez barve
Relativna atomska masa napovedana, Uuo-293
(314) g/mol
Elektronska konfiguracija morda [Rn] 5f14 6d10 7s2 7p6
(hipoteza na osnovi radona)
e- na lupino 2, 8, 18, 32, 32, 18, 8
Agregatno stanje domnevno plin
CAS število 54144-19-3
Viri

Ununoktij (eka-radon) je začasno ime za umetni transuranski element v periodnem sistemu z začasnim simbolom Uuo in atomskim številom 118. Domnevno naj bi imel podobne lastnosti kot ostali elementi skupine žlahtnih plinov in naj bi kemično spominjal na radij. Zato ga nekateri imenujejo tudi »eka-radon«. Bil naj bi drugi radioaktivni element v plinastem stanju in prvi standardni polprevodni plin.

Če zanemarimo nestabilnost zaradi verjetne radioaktivnosti, je ununoktij domnevno kemično precej reaktivnejši od ksenona in radona. Sposoben naj bi bil tvoriti stabilne okside (UuoO3 itd.) kot tudi kloride in fluoride.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime ununoktij se uporablja kot začasno ime elementa 118 npr. v znanstvenih člankih o njegovem iskanju in drugje. Transuranski elementi (elementi za uranom) so razen v mikroskopski količini vselej umetnega izvora in so navadno poimenovani po kakem znanstveniku ali kraju, kjer deluje kateri med laboratoriji, ki se ukvarjajo z atomsko fiziko. Glej Sistematsko ime elementa.

Leta 1999 so raziskovalci Narodnega laboratorija Lawrence Berkely v članku, ki ga je objavila revija Physical Review Letters sporočili, da so odkrili elementa 116 in 118. Izvedli naj bi naslednjo reakcijo:

\,^{249}_{98}\mathrm{Cf} + \,^{48}_{20}\mathrm{Ca} \, \to \,^{294}_{118}\mathrm{Uuo} + 3 \; ^1_0\mathrm{n} \;

Ker druge raziskovalne skupine njihovih rezultatov niso uspele ponoviti, so naslednje leto svoje odkritje zanikali. Junija 2002 je direktor laboratorija sporočil, da je prvotna trditev o odkritju obeh elementov temeljila na podatkih, ki jih je glavni avtor Victor Ninov ponaredil.

Leta 2006 so raziskovalci ruskega Združenega inštituta za jedrske raziskave (JINR) in Narodnega laboratorija Lawrence Livermore v Kaliforniji v Physical Review C poročali, da so ob trkih kalifornijevih in kalcijevih atomov element 118 zaznali posredno. Opazili so razpadne produkte treh atomov, samih atomov pa ne. Izmerjen je bil razpolovni čas 0,89 ms. Element 118 razpade v element 116 z razpadom alfa. V nekaj sekundah se zvrsti še več razpadov alfa, dokler ne nastane nekoliko stabilnejši siborgij-271 z razpolovnim časom 1,9 min. Temu sledi alfarazpad v raderfordij-267 z razpolovnim časom 1,3 ure.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Yu. Ts. Oganessian et al (9. oktober 2006). "Sinteza izotopov elementov 118 in 116 v fuzijskih reaakcijah 249Cf in 245Cm+48Ca". Physical Review C. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]