Sežana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sežana
Sežana se nahaja v Slovenija
Sežana
Sežana
Geografska lega v Sloveniji
45°42′N 13°51′E / 45.700°N 13.850°E / 45.700; 13.850
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaSežana
Nadm. višina
3.605 m m
Prebivalstvo
 • Skupno4.876
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
6210, 6211 Sežana
Zemljevidi

Sežana (poitalijančeno Sesana) je gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno in zdravstveno središče slovenskega Krasa. Mesto je sedež občine Sežana, upravne enote Sežana in župnije Sežana. Po uvedbi pokrajin v Republiki Sloveniji (predvidoma v letu 2009) bo v Sežani sedež pokrajinskega sveta Istrsko-Kraške oz. Primorske pokrajine.

Ima okoli 6500 prebivalcev. Prebivalci so se še pred nedavnim imenovali samo Sežanci in Sežanke in nič drugače. Ob koncu 20. stoletja sta se začeli pojavljati obliki Sežančani in Sežančanke, ki pa ju pristni Sežanci zavračajo z besedami: »Sežančani je enako nesmiselno, kot če bi namesto Slovenci rekli Slovenčani.«

Sežana leži ob cesti in železnici med Ljubljano in Trstom, od katere se tu odcepi proga proti Novi Gorici, v neposredni bližini Italije. Mesto je s severne strani obdano s hriboma Tabor (484 m) in Lenivec (464 m), na vzhodni strani pa z Malo (489 m) in Veliko planino (551 m), Sedovnikom (575 m), Sablanico, Hrbčičem in Bršljanovcem. Najstarejši del mesta sestavljajo nekdanja vaška jedra in sicer: Gradišče ob vznožju Tabora, Britof ob župnijski cerkvi Sv. Martina, Vas in Vidmašče pod Planino, novejše soseske pa nastajajo pod Planino, Taborom in Lenivcem ter ob glavni cesti skozi mesto.

V kontekstu primorske regije predstavlja pomembno gospodarsko središče, saj v njem deluje nekaj vodilnih slovenskih podjetij in večje število manjših firm, ki nudijo zaposlitev prebivalcem okoliških krajev (Postojna, Ilirska Bistrica, Divača, Kozina, Komen, itd). Mesto je lepo urejeno in obiskovalcu ponuja vtis večjega mesta, saj so tako stavbe kot infrastruktura izrazito mestnega tipa.

Večja podjetja v Sežani so: Gold Club, Jadran, Kras, Kraški zidar, Marmor, Mitol, Vinakras, Adria Terminali... V Sežani je tudi Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, kateri pokriva štiri občine (Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Sežana).

V Sežani se je rodil znani pesnik Srečko Kosovel. Po njem se imenuje več ustanov v mestu:

  • Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana
  • Srednja šola Srečka Kosovela Sežana
  • Kosovelov dom (Kulturni dom Srečka Kosovela Sežana)
  • Kosovelova knjižnica Sežana

V Sežani je tudi botanični vrt Scaramangà, ki se ponaša z bogatim izborom eksotičnih dreves in rastlinjakom - oranžerijo.


Kratka zgodovina

Območje mesta je bilo naseljeno že v prazgodovini, na kar najbolj spominja gradišče na hribu Tabor. Kraj se v pisni obliki prvič omenja leta 1086. Franc Kos v Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku (str. 224, 225) omenja listino, kjer je zapisano, da je po letu 1086 oglejski patriarh Uldarik v Rožacu (Rosazzo) postavil cerkev in samostan, njegov brat Henrik pa je podaril samostanu številna posestva - med drugim tudi vasi Cesana (Sežana), Siriacha (Žirje), Merzana (Merče), Danna (Dane), S. Maria sub castro Cesane (Šmarje pri Sežani), S. Crux (Križ), Godina (Godnje), Gabraviz (Gabrovica), Pliscavitz (Pliskovica), Goriano (Gorjansko), itd.

Sežana je bila dolgo časa zgolj nepomembna kraška vas. Njen pomen so povečali zlasti naslednji dogodki:

  • Leta 1713 so grofje Petači (po tem ko so jim kmetje požgali grad Završnik v Vremski dolini) v Sežano prenesli sedež svoje uprave. S tem je postala Sežana administrativno središče regije.
  • Z dograditvijo ceste med Dunajem in Trstom v začetku 18. stoletja se je pomen Sežane precej povečal s številnimi furmanskimi gostilnami in hlevi ter tudi z velikimi živinskimi sejmi, ki so se ohranili do 2. svetovne vojne.
  • Še hitrejši razvoj po letu 1857 pa je prispeval prihod južne železnice na trasi Dunaj - Trst, ki je še povečal pretok blaga in obseg trgovine. Velike zasluge pri gradnji železnice skozi Sežano je imel Karl Polley, ki je z gradnjo tudi precej obogatel.

Leta 1870 je bil v Sežani pomemben tabor.

Po 1. svetovni vojni je Sežana pripadla Italiji do osvoboditve leta 1945. Med letoma 1945 in 1947 je spadal kraj z okolico pod upravo angleške vojske. Leta 1947 je bil dokončno priključen Jugoslaviji in 1952 postal mesto.


Seznam zgradb in objektov v Sežani

V mestu Sežana je veliko stavb, ki so zanimive za ogled oz. izstopajo s svojo arhitekturo ali izgledom. Večina naštetih je starejših (preko 100 let, nekatere tudi do 200 let), navedenih je pa tudi nekaj stavb, ki so zgrajene v novejšem času in so zanimive zaradi svojstvene arhitekture.


  • Stavba Občine Sežana (Partizanska cesta)
  • Stavba Upravne enote Sežana (Partizanska cesta)
  • Stavba sežanskega sodišča (Kosovelova ulica)
  • Stavba "Tri krone"; sedanji penzion Triglav (Partizanska cesta)
  • Cerkev sv. Martina (Trg osvoboditve)
  • Rdeča hiša (Partizanska cesta)
  • Stari grad (Partizanska cesta)
  • Šmucovo poslopje (Partizanska cesta)
  • Stavba Ljudske univerze Sežana (Bazoviška cesta)
  • Palmarij v sežanskem botaničnem parku (Partizanska cesta)
  • Polajev stolp (Ulica Mirka Pirca)
  • Kompleks Kosovelovega doma Sežana (Kosovelova ulica)
  • Stavba sežanske knjižnice (Ulica Mirka Pirca)
  • Stavba sežanske bolnišnice (Cankarjeva ulica)
  • Stavba sežanskega zdravstvenega doma (Partizanska cesta)
  • Stavba sežanske železniške postaje (Kolodvorska ulica)
  • Kompleks sežanske avtobusne postaje (Partizanska cesta)
  • Vila "Štok" (Partizanska cesta)


Glej tudi

Viri in zunanje povezave

Stub icon

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sežana&oldid=1321428«