Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kalcij, 20 Ca Izgovarjava IPA: [ˈkaːltsij] Videz motno siva, srebrna; z rahlim rumenim tonom[ 1] Standardna atomska teža A r, std (Ca) 7001400780000000000♠ 40,078(4)[ 2]
Vrstno število (Z ) 20 Skupina skupina 2 (zemljoalkalijske kovine) Perioda perioda 4 Blok blok s Razporeditev elektronov [Ar ] 4s2 Razporeditev elektronov po lupini 2, 8, 8, 2 Faza snovi pri STP trdnina Tališče 842 °C Vrelišče 1484 °C Gostota (blizu s.t. ) 1,55 g/cm3 v tekočem stanju (pri TT ) 1,378 g/cm3 Talilna toplota 8,54 kJ/mol Izparilna toplota 154,7 kJ/mol Toplotna kapaciteta 25,929 J/(mol·K) Parni tlak
P (Pa)
1
10
100
1 k
10 k
100 k
pri T (°C)
591
683
798
954
1.170
1.482
Oksidacijska stanja +1,[ 3] +2 (močno bazični oksid) Elektronegativnost Paulingova lestvica: 1,00 Ionizacijske energije 1.: 589,8 kJ/mol 2.: 1145,4 kJ/mol 3.: 4912,4 kJ/mol (več ) Atomski polmer empirično: 197 pm Kovalentni polmer 176±10 pm Van der Waalsov polmer 231 pm Spektralne črte kalcijaPojavljanje v naravi prvobitno Kristalna struktura ploskovno centrirana kocka (pck) Hitrost zvoka tanka palica 3810 m/s (pri 20 °C) Temperaturni raztezek 22,3 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) Toplotna prevodnost 201 W/(m⋅K) Električna upornost 33,6 nΩ⋅m (pri 20 °C) Magnetna ureditev diamagnetik Magnetna susceptibilnost +40,0·10−6 cm3 /mol[ 4] Youngov modul 20 GPa Strižni modul 7,4 GPa Stisljivostni modul 17 GPa Poissonovo razmerje 0,31 Mohsova trdota 1,75 Trdota po Brinellu 170–416 MPa Številka CAS 7440-70-2 Odkritje in prva izolacijaHumphry Davy (1808)
Izotop
Pogostost
Razpolovni čas (t 1/2 )
Razpadni način
Produkt
40 Ca
96,941%
stabilen
41 Ca
sled
9,94×104 let
ε
41 K
42 Ca
0,647%
stabilen
43 Ca
0,135%
stabilen
44 Ca
2,086%
stabilen
45 Ca
sint.
162,6 d
β−
45 Sc
46 Ca
0,004%
stabilen
47 Ca
sint.
4,5 d
β−
47 Sc
γ
–
48 Ca
0,187%
6,4×1019 let
β− β−
48 Ti
Kategorija: Kalcij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Kálcij (latinsko calcium ) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20. Kalcij je svetlo siva zemljoalkalijska kovina , ki se uporablja kot reducent pri pridobivanju torija , cirkonija in urana . Je peti najpogostejši v zemeljski skorji. Nujno je potreben za življenje organizmov , posebej v fiziologiji celice . Kalcij uvrščamo med zemeljsko alkalijske elemente. V periodnem sistemu elementov najdemo kalcij v 4 periodi in drugi skupini. Pri tvorjenju iona kalcij odvrže dva elektrona, tako da iz jih iz 20 nastane 18.
Kalcij uporabljamo kot dodatek za legiranje (npr. za izdelovanje svinčenih zlitin; za pridobivanje redkih kovin, kot absorpcijsko sredstvo za kisik in vodik pri pridobivanju žlahtnih plinov).
↑ Greenwood, Norman N. ; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann . str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8 .
↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)« . Pure and Applied Chemistry . 88 (3): 265–91. doi :10.1515/pac-2015-0305 .
↑ Krieck, Sven; Görls, Helmar; Westerhausen, Matthias (2010). »Mechanistic Elucidation of the Formation of the Inverse Ca(I) Sandwich Complex [(thf)3Ca(μ-C6H3-1,3,5-Ph3)Ca(thf)3] and Stability of Aryl-Substituted Phenylcalcium Complexes«. Journal of the American Chemical Society . 132 (35): 12492–12501. doi :10.1021/ja105534w . PMID 20718434 .
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics . Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4 .