Letalnica bratov Gorišek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Sportomanokin (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 12: Vrstica 12:
| svetovna prvenstva = [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979|1979]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|1985]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]],<br>[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004|2004]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]]
| svetovna prvenstva = [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979|1979]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|1985]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]],<br>[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004|2004]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]]
}}
}}
'''Letalnica bratov Gorišek''' (tudi: '''Letalnica''', '''Velikanka''' ali '''Velikanka bratov Gorišek''') je letalnica v [[Planica|Planici]], ki je bila zgrajena leta 1969. Njena originalna konstruktorja sta brata [[Vlado Gorišek|Vlado]] in [[Janez Gorišek]] po katerih ta naprava tudi nosi ime. Na tej napravi je bilo postavljenih [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih|28 svetovnih rekordov]], kar je največ med vsemi skakalnicami na svetu. Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši [[Žična drča|zip-line]] na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°).
'''Letalnica bratov Gorišek''' (tudi: '''Letalnica''', '''Velikanka''' ali '''Velikanka bratov Gorišek''') je letalnica v [[Planica|Planici]], ki je bila zgrajena leta 1969. Po prenovi leta 2015, je skupaj z tisto v Vikersundu na Norveskem, spet najvecja na svetu.Njena konstruktorja sta brata [[Vlado Gorišek|Vlado]] in [[Janez Gorišek]] po katerih ta naprava tudi nosi ime. Na tej napravi je bilo postavljenih [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih|28 svetovnih rekordov]], kar je največ med vsemi skakalnicami na svetu. Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši [[Žična drča|zip-line]] na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°).


Je največja od skupaj osmih skakalnic v [[Nordijski center Planica|Nordijskem centru Planica]]. Takrat še jugoslovanski skakalec [[Miro Oman]] je imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem, ko je na preizkusu letalnice 6. marca 1969 pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. Ko je [[Matti Nykänen]] na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|SP v poletih 1985]] poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je [[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]] v želji po ustavitvi svetovnih rekordov naslednje leto sprejela pravilo, kjer poletov daljših od tega ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo [[Andreas Goldberger]]ju, ki je 17. marca 1994 poletel 202 metra, a pri tem po snegu podrsal z rokami. Le nekaj minut kasneje je finec [[Toni Nieminen]] pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Planica kot edini kandidat [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] leta 2020 bo takrat skoraj zagotovo gostila to tekmovanje vendar mora še počakati na uradno potrditev na naslednjem kongresu. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete prek 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/v-planici-se-spet-lahko-nadejajo-svetovnega-rekorda.html|title= V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda |publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> Na prvi prireditvi so se tej dolžini povsem približali.
Je največja od skupaj osmih skakalnic v [[Nordijski center Planica|Nordijskem centru Planica]]. Takrat še jugoslovanski skakalec [[Miro Oman]] je imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem, ko je na preizkusu letalnice 6. marca 1969 pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. Ko je [[Matti Nykänen]] na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|SP v poletih 1985]] poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je [[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]] v želji po ustavitvi svetovnih rekordov naslednje leto sprejela pravilo, kjer poletov daljših od tega ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo [[Andreas Goldberger]]ju, ki je 17. marca 1994 poletel 202 metra, a pri tem po snegu podrsal z rokami. Le nekaj minut kasneje je finec [[Toni Nieminen]] pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Planica kot edini kandidat [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] leta 2020 bo takrat skoraj zagotovo gostila to tekmovanje vendar mora še počakati na uradno potrditev na naslednjem kongresu. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete prek 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/v-planici-se-spet-lahko-nadejajo-svetovnega-rekorda.html|title= V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda |publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> Na prvi prireditvi so se tej dolžini povsem približali.

Redakcija: 16:35, 14. februar 2018

Letalnica bratov Gorišek
Odprta6. marec 1969 (preizkus)
21. marec 1969 (uradno)
Velikost
K–točka200 m
Rekord251.5 m
Poljska Kamil Stoch
(25. marec 2017)
Vrhunski dogodki
Svetovna prvenstva1972, 1979, 1985, 1994,
2004, 2010

Letalnica bratov Gorišek (tudi: Letalnica, Velikanka ali Velikanka bratov Gorišek) je letalnica v Planici, ki je bila zgrajena leta 1969. Po prenovi leta 2015, je skupaj z tisto v Vikersundu na Norveskem, spet najvecja na svetu.Njena konstruktorja sta brata Vlado in Janez Gorišek po katerih ta naprava tudi nosi ime. Na tej napravi je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov, kar je največ med vsemi skakalnicami na svetu. Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši zip-line na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°).

Je največja od skupaj osmih skakalnic v Nordijskem centru Planica. Takrat še jugoslovanski skakalec Miro Oman je imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem, ko je na preizkusu letalnice 6. marca 1969 pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta 1972 je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini. Ko je Matti Nykänen na SP v poletih 1985 poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je FIS v želji po ustavitvi svetovnih rekordov naslednje leto sprejela pravilo, kjer poletov daljših od tega ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini smučarskih skokov poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo Andreas Goldbergerju, ki je 17. marca 1994 poletel 202 metra, a pri tem po snegu podrsal z rokami. Le nekaj minut kasneje je finec Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Planica kot edini kandidat Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih leta 2020 bo takrat skoraj zagotovo gostila to tekmovanje vendar mora še počakati na uradno potrditev na naslednjem kongresu. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete prek 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.[1] Na prvi prireditvi so se tej dolžini povsem približali.

Zgodovina

1967-1968: V gradnji

Vlado Gorišek in Miro Oman
(prvi in tretji z leve)
17. mar 1994 je Goldi pri 202 m z rokami podrsal in postal prvi človek, ki je preletel mejo 200 m

Velikanka bratov Gorišek, kot se je izvirno imenovala, je bila načrtovana kot naslednica Bloudkove velikanke, skonstruirala pa sta jo brata Vlado in Janez Gorišek. Kot naslednik Stanka Bloudka je takrat Stano Pelan, vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran.

Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v Libiji in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik Vlado Gorišek je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča čez 42 stopinj, dolžina naleta 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov.

1969: Otvoritev

Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov. Prvič so letalnico preizkusili že dva tedna pred prvim tekmovanjem 6. marca 1969 je Miro Oman imel čast kot prvi preizkusiti letalnico in iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri.

Velikanko bratov Gorišek so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. Mednarodni teden smuških poletov. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je Jiří Raška. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete. Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Gledalci so videli vsega skupaj kar pet svetovnih rekordov. Manfred Wolf iz Vzhodne Nemčije se je zadnji dan tekmovanja, ustavil pri rekordni znamki 165 metrov.

1972: Prvo svetovno prvenstvo v zgodovini poletov

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972, ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. Švicarski skakalec Walter Steiner je postal prvi svetovni prvak. Kalkulacijska točka je bila takrat pri 165 metrih.

Planiški teden poletov je bil leta 1974 v Planici organiziran drugič, ponovno pa je slavil Walter Steiner, ki je skočil 169 m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz Vzhodne Nemčije, doseženega v Oberstdorfu leto pred tem. Walter Steiner je sicer padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177 m.

2010: Prevlada Ammanna na svetovnem prvenstvu

Leta 2010 se je v Planici zgodila izgradnja nove sedežnice in obnova sodniškega stolpa ter razširitev doskočišča ob Letalnici. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil FIS standardom.

Planica je Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010 gostila rekordno krat in sicer že šestič. Švicarski skakalec Simon Ammann je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še eno zadnjih manjkajočih titul v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali Avstrijci. zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55 tisoč, skupaj v celem tednu pa 82 tisoč gledalcev.

2015: Dveletna prenova in otvoritev

Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice.

Prenova za 250 metrov

Rekonstrukcija je obsegala povečanje iz K točke 185 na K 200, hriba iz HS 215 na HS 225 ter razširitev za dva metra.[2] Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra Jelka Grosa, za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan. Cilj prenove je narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje.[3]

2015: Otvoritev

Krstna otvoritev prenovljene letalnice je bila v ponedeljek, 16. marca 2015.[4][5]

Na prvi tekmi nove letalnice finala leta 2015 so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji Petra Prevca in Jurija Tepeša, in so dobili tako ekipno tekmo kot tudi obe posamični z dvojno zmago. Obenem sta postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini svetovnega pokala, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami.[6][7][8]

Tekme

Doskočišče (2015)
nov nalet (2015)
Pogled na skakalni center s Ciprnika (julij 2016)
Datum Velikost Tekmovanje Zmagovalec Drugi Tretji
21.-23. marec 1969   K153 KOP Češkoslovaška Jiří Raška Norveška Bjørn Wirkola Vzhodna Nemčija Manfred Wolf
26. marec 1972   K165 SPvP Švica Walter Steiner Vzhodna Nemčija Heinz Wosipiwo Češkoslovaška Jiří Raška
15.-17. marec 1974   K165 KOP Švica Walter Steiner Finska Esko Rautionaho Norveška Dag Fossum
18.-20. marec 1977   K165 KOP Avstrija Reinhold Bachler Vzhodna Nemčija Thomas Meisinger Češkoslovaška Ladislav Jirásko
17.-18. marec 1979   K185 SPvP Avstrija Armin Kogler Vzhodna Nemčija Axel Zitzmann Poljska Piotr Fijas
16.-17. marec 1985   K185 SPvP Finska Matti Nykänen Vzhodna Nemčija Jens Weißflog Češkoslovaška Pavel Ploc
14. marec 1987   K185 SP Avstrija Andreas Felder Norveška Ole Gunnar Fidjestøl Zahodna Nemčija Thomas Klauser
15. marec 1987   K185 SP Norveška Ole Gunnar Fidjestøl Socialistična federativna republika Jugoslavija Matjaž Zupan Poljska Piotr Fijas
23. marec 1991   K185 SP Švedska Staffan Tällberg Švica Stephan Zünd Nemčija André Kiesewetter
24. marec 1991   K185 SP Nemčija Ralph Gebstedt Avstrija Stefan Horngacher Nemčija Dieter Thoma
19. marec 1994   K185 SPvP (1d) / SP prvi dan prvenstva in hkrati tekma za svetovni pokal je bila zaradi vetra odpovedana
20. marec 1994   K185 SPvP (2d) / SP Češka Jaroslav Sakala Norveška Espen Bredesen Italija Roberto Cecon
končni izid svet. prvenstva (19.-20. marec) Češka Jaroslav Sakala Norveška Espen Bredesen Italija Roberto Cecon
22. marec 1997   K185 SP Japonska Takanobu Okabe Japonska Kazujoši Funaki Finska Jani Soininen
23. marec 1997   K185 SP Japonska Akira Higaši Slovenija Primož Peterka Norveška Lasse Ottesen
19. marec 1999   K185 SP Nemčija Martin Schmitt Japonska Kazujoši Funaki Nemčija Christof Duffner
20. marec 1999   K185 SP Japonska Hideharu Mijahira Nemčija Martin Schmitt Japonska Noriaki Kasai
21. marec 1999   K185 SP Japonska Noriaki Kasai Japonska Hideharu Mijahira Nemčija Martin Schmitt
18. marec 2000   K185 SP-E
prva ekipna tekma
v zgodovini poletov
 Nemčija
Sven Hannawald
Hansjörg Jäkle
Martin Schmitt
Michael Uhrmann
 Finska
Ville Kantee
Risto Jussilainen
Jani Soininen
Janne Ahonen
 Japonska
Takanobu Okabe
Kazuyoshi Funaki
Hideharu Miyahira
Noriaki Kasai
19. marec 2000   K185 SP Nemčija Sven Hannawald Finska Janne Ahonen Avstrija Andreas Goldberger
17. marec 2001   K185 SP-E  Finska
Jussi Hautamäki
Risto Jussilainen
Tami Kiuru
Veli-Matti Lindström
 Avstrija
Wolfgang Loitzl
Andreas Goldberger
Martin Koch
Stefan Horngacher
 Japonska
Hideharu Miyahira
Kazuya Yoshioka
Masahiko Harada
Noriaki Kasai
18. marec 2001   K185 SP Nemčija Martin Schmitt Finska Risto Jussilainen Norveška Tommy Ingebrigtsen
23. marec 2002   K185 SP-E  Finska
Matti Hautamäki
Veli-Matti Lindström
Risto Jussilainen
Janne Ahonen
 Nemčija
Christof Duffner
Martin Schmitt
Michael Uhrmann
Sven Hannawald
 Avstrija
Martin Koch
Andreas Widhölzl
Andreas Goldberger
Wolfgang Loitzl
24. marec 2002   K185 SP posamična tekma odpovedana zaradi vremenskih razmer
21. marec 2003   K185 SP-E  Finska
Veli-Matti Lindström
Janne Ahonen
Tami Kiuru
Matti Hautamäki
Zastava Norveške Norveška
Henning Stensrud
Bjørn Einar Romøren
Roar Ljøkelsøy
Tommy Ingebrigtsen
 Avstrija
Thomas Morgenstern
Stefan Thurnbichler
Florian Liegl
Andreas Widhölzl
22. marec 2003   K185 SP Finska Matti Hautamäki Poljska Adam Małysz Avstrija Martin Höllwarth
23. marec 2003   K185 SP Finska Matti Hautamäki Nemčija Sven Hannawald Japonska Hideharu Mijahira
20.-21. februar 2004   K185 SPP-P Norveška Roar Ljøkelsøy Finska Janne Ahonen Finska Tami Kiuru
22. februar 2004   K185 SPP-E Norveška Norveška Finska Finska Avstrija Avstrija
19. marec 2005   HS215 SP Finska Matti Hautamäki Avstrija Andreas Widhölzl Norveška Bjørn Einar Romøren
20. marec 2005   HS215 SP Norveška Bjørn Einar Romøren Norveška Roar Ljøkelsøy Avstrija Andreas Widhölzl
18 marec 2006   HS215 SP Norveška Bjørn Einar Romøren Norveška Roar Ljøkelsøy Avstrija Martin Koch
19. marec 2006   HS215 SP Finska Janne Happonen Avstrija Martin Koch Slovenija Robert Kranjec
23. marec 2007   HS215 SP Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann Slovenija Jernej Damjan
24. marec 2007   HS215 SP Poljska Adam Małysz Norveška Anders Jacobsen Avstrija Martin Koch
25. marec 2007   HS215 SP Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann Avstrija Martin Koch
14. marec 2008   HS215 SP Avstrija Gregor Schlierenzauer Finska Janne Ahonen Norveška Bjørn Einar Romøren
15. marec 2008   HS215 SP-E Zastava Norveške Norveška
Tom Hilde
Johan Remen Evensen
Anders Jacobsen
Anders Bardal
 Finska
Janne Happonen
Matti Hautamäki
Jussi Hautamäki
Janne Ahonen
 Avstrija
Martin Koch
Thomas Morgenstern
Andreas Kofler
Gregor Schlierenzauer
16. marec 2008   HS215 SP Avstrija Gregor Schlierenzauer Avstrija Martin Koch Finska Janne Happonen
20. marec 2009   HS215 SP Avstrija Gregor Schlierenzauer Poljska Adam Małysz Rusija Dimitrij Vasiljev
21. marec 2009   HS215 SP-E Zastava Norveške Norveška
Tom Hilde
Johan Remen Evensen
Anders Jacobsen
Anders Bardal
 Poljska
Kamil Stoch
Łukasz Rutkowski
Stefan Hula
Adam Małysz
 Rusija
Denis Kornilov
Pavel Karelin
Ilja Rosljakov
Dimitrij Vasiljev
22. marec 2009   HS215 SP Finska Harri Olli Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann
Slovenija Robert Kranjec
19.-20. marec 2010   HS215 SPP-P Švica Simon Ammann Avstrija Gregor Schlierenzauer Norveška Anders Jacobsen
21. marec 2010   HS215 SPP-E  Avstrija
Wolfgang Loitzl
Thomas Morgenstern
Martin Koch
Gregor Schlierenzauer
Zastava Norveške Norveška
Anders Jacobsen
Anders Bardal
Johan Remen Evensen
Bjørn Einar Romøren
 Finska
Janne Happonen
Olli Muotka
Matti Hautamäki
Harri Olli
18. marec 2011   HS215 SP Avstrija Gregor Schlierenzauer Avstrija Thomas Morgenstern Avstrija Martin Koch
19. marec 2011   HS215 SP-E  Avstrija
Thomas Morgenstern
Andreas Kofler
Martin Koch
Gregor Schlierenzauer
Zastava Norveške Norveška
Anders Bardal
Johan Remen Evensen
Bjørn Einar Romøren
Tom Hilde
Zastava Slovenije Slovenija
Peter Prevc
Jernej Damjan
Jurij Tepeš
Robert Kranjec
20. marec 2011   HS215 SP Poljska Kamil Stoch Slovenija Robert Kranjec Poljska Adam Małysz
16. marec 2012   HS215 SP Slovenija Robert Kranjec Švica Simon Ammann Avstrija Martin Koch
17. marec 2012   HS215 SP-E  Avstrija
Thomas Morgenstern
Andreas Kofler
Gregor Schlierenzauer
Martin Koch
Zastava Norveške Norveška
Rune Velta
Anders Fannemel
Bjørn Einar Romøren
Anders Bardal
 Nemčija
Maximilian Mechler
Severin Freund
Andreas Wank
Richard Freitag
18. marec 2012   HS215 SP Avstrija Martin Koch Švica Simon Ammann Slovenija Robert Kranjec
22. marec 2013   HS215 SP Avstrija Gregor Schlierenzauer Slovenija Peter Prevc Poljska Piotr Żyła
23. marec 2013   HS215 SP-E Zastava Slovenije Slovenija
Jurij Tepeš
Peter Prevc
Andraž Pograjc
Robert Kranjec
Zastava Norveške Norveška
Rune Velta
Kim René Elverum Sorsell
Anders Bardal
Andreas Stjernen
 Avstrija
Wolfgang Loitzl
Stefan Kraft
Martin Koch
Gregor Schlierenzauer
24. marec 2013   HS215 SP Slovenija Jurij Tepeš Norveška Rune Velta Slovenija Peter Prevc
20. marec 2015   HS225 SP Slovenija Peter Prevc Slovenija Jurij Tepeš Avstrija Stefan Kraft
21. marec 2015   HS225 SP-E Zastava Slovenije Slovenija
Jurij Tepeš
Anže Semenič
Robert Kranjec
Peter Prevc
 Avstrija
Stefan Kraft
Michael Hayböck
Manuel Poppinger
Gregor Schlierenzauer
Zastava Norveške Norveška
Johann André Forfang
Kenneth Gangnes
Anders Fannemel
Rune Velta
22. marec 2015   HS225 SP Slovenija Jurij Tepeš Slovenija Peter Prevc Norveška Rune Velta
17. marec 2016   HS225 SP Slovenija Peter Prevc Norveška Johann André Forfang Slovenija Robert Kranjec
18. marec 2016   HS225 SP Slovenija Robert Kranjec Slovenija Peter Prevc Norveška Johann André Forfang
19. marec 2016   HS225 SP-E Zastava Norveške Norveška
Daniel-André Tande
Anders Fannemel
Kenneth Gangnes
Johann André Forfang
Zastava Slovenije Slovenija
Jurij Tepeš
Anže Semenič
Robert Kranjec
Peter Prevc
 Avstrija
Stefan Kraft
Manuel Poppinger
Manuel Fettner
Michael Hayböck
20. marec 2016   HS225 SP Slovenija Peter Prevc Slovenija Robert Kranjec Norveška Johann André Forfang
24. marec 2017   HS225 SP Avstrija Stefan Kraft Nemčija Andreas Wellinger Nemčija Markus Eisenbichler
25. marec 2017   HS225 SP-E Zastava Norveške Norveška
Robert Johansson
Johann André Forfang
Anders Fannemel
Andreas Stjernen
 Nemčija
Markus Eisenbichler
Richard Freitag
Karl Geiger
Andreas Wellinger
 Poljska
Piotr Żyła
Dawid Kubacki
Maciej Kot
Kamil Stoch
26. marec 2017   HS225 SP Avstrija Stefan Kraft Nemčija Andreas Wellinger Japonska Noriaki Kasai
23. marec 2018   HS240 WC
24. marec 2018   HS240 WC-T
25. marec 2018   HS240 WC

Rekord

  nekateri sicer redki viri trdijo, da sta tudi to bila svetovna rekorda; status ni povsem jasen in še naprej ostaja uganka.

Uradni

Datum Dolžina
6. marec 1969   Socialistična federativna republika Jugoslavija Miro Oman (test) 135.0 m  
21. marec 1969   Vzhodna Nemčija Jürgen Dommerich 137.0 m  
21. marec 1969   Norveška Lars Grini 146.0 m  
21. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška 148.0 m  
21. marec 1969   Vzhodna Nemčija Horst Queck 149.0 m  
21. marec 1969   Norveška Bjørn Wirkola Svetovni rekord 156.0 m  
21. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška Svetovni rekord 156.0 m  
22. marec 1969   Norveška Bjørn Wirkola Svetovni rekord 160.0 m  
22. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška Svetovni rekord 164.0 m  
23. marec 1969   Vzhodna Nemčija Manfred Wolf Svetovni rekord 165.0 m  
15. marec 1974   Švica Walter Steiner Svetovni rekord 169.0 m  
20. marec 1977   Avstrija Reinhold Bachler 172.0 m  
16. marec 1979   Vzhodna Nemčija Klaus Ostwald Svetovni rekord 176.0 m  
15. marec 1985   Združene države Amerike Mike Holland Svetovni rekord 186.0 m  
15. marec 1985   Finska Matti Nykänen Svetovni rekord 187.0 m  
15. marec 1985   Finska Matti Nykänen Svetovni rekord 191.0 m  
14. marec 1987   Poljska Piotr Fijas Svetovni rekord 194.0 m  
17. marec 1994   Avstrija Martin Höllwarth Svetovni rekord 196.0 m  
17. marec 1994   Finska Toni Nieminen Svetovni rekord 203.0 m  
18. marec 1994   Norveška Espen Bredesen Svetovni rekord 209.0 m  
Datum Dolžina
22. marec 1997   Norveška Espen Bredesen Svetovni rekord 210.0 m  
22. marec 1997   Norveška Lasse Ottesen Svetovni rekord 212.0 m  
19. marec 1999   Nemčija Martin Schmitt Svetovni rekord 214.5 m  
20. marec 1999   Norveška Tommy Ingebrigtsen Svetovni rekord 219.5 m  
16. marec 2000   Avstrija Thomas Hörl Svetovni rekord 224.5 m  
18. marec 2000   Avstrija Andreas Goldberger Svetovni rekord 225.0 m  
20. marec 2003   Poljska Adam Małysz Svetovni rekord 225.0 m  
20. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 227.5 m  
22. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 228.5 m  
23. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 231.0 m  
20. marec 2005   Norveška Tommy Ingebrigtsen Svetovni rekord 231.0 m  
20. marec 2005   Norveška Bjørn Einar Romøren Svetovni rekord 234.5 m  
20. marec 2005   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 235.5 m  
20. marec 2005   Norveška Bjørn Einar Romøren Svetovni rekord 239.0 m  
20. marec 2015   Avstrija Michael Hayböck 241.5 m  
20. marec 2015   Slovenija Peter Prevc 248.5 m  
25. marec 2017   Norveška Robert Johansson 250.0 m  
25. marec 2017   Avstrija Stefan Kraft 251.0 m  
25. marec 2017   Poljska Kamil Stoch 251.5 m  

Neveljavni

Datum Dolžina
15. marec 1974   Švica Walter Steiner WR 177.0 m  
20. marec 1977   Socialistična federativna republika Jugoslavija Bogdan Norčič WR 181.0 m  
18.-20. marec 1979   Vzhodna Nemčija Alex Zitzmann WR 179.0 m  
23. marec 1991   Nemčija André Kiesewetter WR 196.0 m  
17. marec 1994   Avstrija Andreas Goldberger WR 202.0 m  
18. marec 1994   Nemčija Christof Duffner WR 207.0 m  
22. marec 1997   Nemčija Dieter Thoma WR 213.0 m  
19. marec 1999   Nemčija Martin Schmitt WR 219.0 m  
21. marec 2003   Finska Veli-Matti Lindström WR 232.5 m  
17. marec 2005   Avstrija Andreas Widhölzl WR 234.5 m  
20. marec 2005   Finska Janne Ahonen WR 240.0 m  
20. marec 2015   Avstrija Michael Hayböck WR 242.0 m  
16. marec 2016   Slovenija Tilen Bartol WR 252.0 m  

*neveljavni rekordi doseženi s padcem, dotikom tal ali zdrsom.

Ostali rekordi

  • 17. marca 1994 je Andreas Goldberger podrsal pri 202 metrih in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, zaradi podrsa je bil skok seveda neveljaven.
  • 22. marca 1997 se je na tekmi pod Letalnico zbralo 70 tisoč gledalcev kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala.
  • 17. marca 1994 je Toni Nieminen pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah.
  • Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem.
  • V soboto se je na SP v poletih 1985 zbralo med 80-100 tisoč gledalci, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih.
  • Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini.
  • 18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih.
  • 12 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs).
  • 33 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 10 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 6 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih.
  • 28 veljavnih svetovnih rekordov.

Slavni

David Bowie je bil velik oboževalec skokov, poletov in še Planice, saj je menda redno spremljal prenose po televiziji. Vsaj enkrat pa je tudi obiskal tekmo v poletih v Dolini pod Poncami.[navedi vir]

Red Bull 400

Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja Red Bull. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, na novi pa je ta kot 36°. Prva izvedba je bila leta 2012 in postaja tradicionalna. Leta 2014 prireditve zaradi obnove ni bilo, a se je spet vrnila leta 2015.[9]

Moški

Izvedba Datum Čas
1 22. september 2012   Turčija Arslan Ahmet 5min 02s
2 12. maj 2013   Slovenija Simon Alič 5min 11s
3 19. september 2015   Turčija Arslan Ahmet 5min 08s
4 17. september 2016   Turčija Arslan Ahmet 5min 09s
5 16. september 2017   Slovenija Luka Kovačič 5min 05s

Ženske

Izvedba Datum Čas
1 22. september 2012   Avstrija Teresa Stadlobler 6min 46s
2 12. maj 2013   Avstrija Teresa Stadlobler 6min 37s
3 19. september 2015   Italija Confortolla Antonela 6min 25s
4 17. september 2016   Italija Valentina Belloti 6min 19s
5 16. september 2017   Poljska Dominika Wiśniewska-Ulfik 6min 41s

Svetovni dan snega

Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden.

Izvedba Datum Št. držav Vsi dogodki Udeleženci
1 22. januar 2012   39 225 200,000+
2 20. januar 2013   39 435 430,000+
3 19. januar 2014   35 610 549,000+
4 25. januar 2015   45 645 591,200+
5 17. januar 2016   42 625 556,000
6 15. januar 2017  

Žična drča

To je najstrmejši zip-line na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico inštaliral slovensko podjetje Elan. Kot prvi je imel 1. septembra 2015 čast preizkusiti jo Jure Košir. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€.

Karakteristike

  • cilj - 949 m
  • čas - 40 sekund
  • dolžina - 566 m
  • start - 1151,6 m
  • viš. razlika - 202 m
  • min nad tlemi - 3 m
  • max nad tlemi - 53 m
  • min teža uporabnika - 40 kg
  • max teža uporabnika - 120 kg
  • min višina uporabnika - 140 cm
  • max višina uporabnika - 200 cm
  • temperatura - obratuje med -10 °C do +40 °C
  • kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h)
  • hitrost - 40 km/h do 90 km/h (odvisno od teže, vetra...)
  • povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu)
  • maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu)

Tehnični podatki

Specifikacije:[10][11]

  • zaletišče – 133.8 m
  • naklon zaletišča – 35.1°
  • kalkulacijska točka 200 m
  • naklon doskočišča – 30-35°
  • velikost skakalnice – 225 m
  • Višina odskočne mize – 2,93 m
  • višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m

Režija

  • Beno Hvala - 1969, 1972, 1974, 1979
  • Stane Škodlar - 1974, 1977, 1985, 1987, 1991, 1994, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2006
  • Dejan Čretnik - 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2015, 2016

V popularni kulturi

Leta 1974 se Letalnica bratov Gorišek pojavi v nemškem filmu režiserja Werner Herzoga Velika ekstaza rezbarja Steinerja z Walter Steinerjem kot drvarjem v glavni vlogi.[12]

Leta 1997 se motiv portreta letalnice, ki ga je naslikal Vinko Bogataj pojavi v ameriški oddaje športni oddaji Wide World of Sports televizijske postaje ABC z voditeljem Brent Musburgerjem. Prikazuje Bogatajev intervju o Agony of defeat.[13]

Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje The Queen Latifah Show, ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka Queen Latifah. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".[14]

Glej tudi

Viri in opombe

  1. »V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda«. delo. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  2. »Rekonstrukcija Letalnice bratov Gorišek«. nc-planica.si. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  3. »Prenovljena velikanka: 250 metrov«. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. marca 2014.
  4. »Otvoritev Letalnice bratov Gorišek«. mizs.gov.si. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  5. »Fotogalerija letalnice«. nc-planica.si. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  6. »Dvojna slovenska zmaga v Planici: Peter Prevc pred Jurijem Tepešem«. delo. Pridobljeno 20. marca 2015.
  7. »Slovenski skakalci zmagovalci ekipne tekme v Planici«. delo. Pridobljeno 21. marca 2015.
  8. »Dvojna slovenska zmaga z grenkim priokusom: Tepeš prvi in Prevc drugi, Freundu globus«. delo. Pridobljeno 22. marca 2015.
  9. »Red bull 400 Planica 2015«. Red Bull. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  10. »Iz 24UR: Velikanka čaka letalce«. POP TV. Pridobljeno 16. marca 2015.
  11. »Svetovna velikanka čaka le še na skakalce«. RTV Slovenija. Pridobljeno 16. marca 2015.
  12. »Velika ekstaza rezbarja Steinerja, r.: Werner Herzog«. Werner Herzog Filmproduktion. Pridobljeno 26. januarja 2012.
  13. »Intervju z Vinko Bogatajem na ABC«. ABC. Pridobljeno 30. marca 2015.
  14. »Fotografija letalnice v šovu The Queen Latifah Show«. The Queen Latifah Show. Pridobljeno 2. marca 2014.

Zunanje povezave