Občina Slovenske Konjice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Slovenske Konjice
Občina v Sloveniji
46°20′13.9″N 15°25′27.8″E / 46.337194°N 15.424389°E / 46.337194; 15.424389Koordinati: 46°20′13.9″N 15°25′27.8″E / 46.337194°N 15.424389°E / 46.337194; 15.424389
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijasavinjska
Prebivalstvo
 (1 julij 2020)[2] Uredi to na Wikipodatkih
 • Skupno15.161
 • Moški
7.826[1]
 • Ženske
7.335[1]

Občina Slovenske Konjice meri 98 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 72. mesto. Njen sedanji župan je Miran Gorinšek. Občina predstavlja središče Dravinjske doline in je obdana z Bočem, Ptujsko goro, Dravinjskimi goricami in Dravskim poljem. Znamenita Žička kartuzija je uvrščena med kulturne spomenike državnega pomena[4].

Občinski simboli

Grb

Občinski grb je precej svojevrsten. Nastal je pred letom 1571 [5] in ga štejemo med t. i. slovensko govoreče grbe. Ima obliko ščita, na njem pa je upodobljen vzpenjajoč neosedlan beli konj na rdečem polju z zlato-rumeno obrobo.

Zastava

Zastava občine Slovenske Konjice je belo-rumena. [6]. Vsaka barva zavzema po dolžini polovico prostora zastave. Barvi zastave sta razporejeni po vrstnem redu od zgoraj navzol: bela, rumena. Sredi zastave je grb občine. Razmerje med dolžino in širino zastave je ena proti dve.

Zgodovina

Od Ilirov in Keltov do Rimljanov

Širše območje občine je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz neolitika (1700-1800 p.n.š.) in kasneje iz bronaste dobe (1000 – 400 p.n.š.) Okoli leta 100 n.š. naše kraje osvojijo Rimljani.[7] Pred njimi so bili v nižinah naseljeni Kelti, ob pobočjih gora pa Iliri, kar dokazujejo izkopanine na Brinjevi gori nad Zrečami in drugod.

Vsaj že v antiki je bilo konjiško območje poseljeno [8] , v času Rimljanov je tod mimo potekalo več rimskih cest:

Blizu Stranic je bil tudi odcep rimske ceste, ki bila speljana ob sedanjih ribnikih, čez naselje Čretvež, Polene za Castra Apollinis (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).[9] Ostanki ceste so ponekod vidni še danes. Prav na tem mestu naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in Panonijo na vzhodu, kar dokazujejo tudi najdeni rimski obcestni miljni kamni z napisi. Na območju Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in epitafov, v Konjiški vasi (Starih Konjicah) pa ostanki ville rustice.[10] Poznoantična stela z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, [11] je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi.[12]

Na Stranicah je bilo pomembno premenjališče poštnih konjev (mutatio), oz. stara rimska postaja Ad Lotodos, ki je bila tudi verjetno prenočišče. Od tam do Celeie je bilo 12.000 rimskih korakov (24.000 naših korakov, oz. cca 18 km). Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu skoraj do Dravinje in se obrnila proti Spodnji Pristavi. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko Dravinjo in zavila proti Spodnjemu Grušovju. V okolici Konjic je bilo ugotovljeno krajevno ime Ragando, ki ga omenja tudi Tabula Peutingeriana, rimski cestni zemljevid iz 4. stoletja [13] [14] , katerega točna lokacija pa do danes ni ugotovljena in dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana proti Slovenski Bistrici in nato preko Ptuja naprej proti vzhodu.

Slovanska poselitev

V osemdesetih letih 6. stoletja se tod pričnejo naseljevati Slovani, ki v letih 587–591 zasedejo celotno zgornje Posavje in zgornje Podravje. Po izgubi slovenske oz. karantanske samostojnosti je ozemlje prešlo pod frankovsko oblast velikega rimsko-nemškega cesarstva, ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov.

Srednji vek

Srednjeveška naselbina (Conuwitz) se skupaj s pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini patriarha Pelegrina I. (1131-1161) iz Ogleja. [15] [16]. Razvila se je ob potoku, ki se izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva.

Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje Štajerske), je potekala po Konjiški gori, zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k žičkemu samostanu.

Ustanovitev občine

Ustanovitev občine Slovenske Konjice sega v leto 1952. Za prvega predsednika, ki je imel pravzaprav vlogo župana, je bil izvoljen Anton Šporar.

Prebivalstvo

V letu 2013 je imela občina okoli 14.500 prebivalcev (7.300 moških in 7.200 žensk) [17]. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 37. mesto. Na kvadratnem kilometru površine živi povprečno 148 prebivalcev; torej je gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi, ki znaša 102 prebivalca na km2. Po zadnjih podatkih je v občini nekaj manj kot 4.000 družin.

Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 1,7 (v Sloveniji 0,9). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je - 0,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 1,2 (v Sloveniji 1,1).

Povprečna starost občanov je bila 40,6 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,2 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin.

Kulturno, turistično in zgodovinsko središče

V občini je na področju kulture[18] izredno pestro. Vsako leto se namreč zvrsti več kot 150 različnih kulturnih dogodkov - poletnih prireditev v centru mesta, glasbenih koncertov, gledaliških in literarnih večerov, likovnih razstav, predavanj, animacij in priložnostnih prireditev ob praznikih in otvoritvah.

Zgodovinska dediščina in turizem

Slovenske Konjice imajo izredne naravne in kulturne znamenitosti. Najpomembnejši in najbolj znan spomenik je Žička kartuzija, kulturni spomenik državnega pomena[19] in eden najstarejših samostanov na Slovenskem sploh. V samostanu, ustanovljenem okoli leta 1160, je bila ena največjih knjižnic tedanjega časa, o kateri je poročal Paolo Santonino v svojem popotnem dnevniku (COBISS).

Lokalni mediji

Naselja v občini

Bezina, Blato, Brdo, Breg pri Konjicah, Brezje pri Ločah, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež, Draža vas, Gabrovlje, Gabrovnik, Kamna Gora, Klokočovnik, Koble, Kolačno, Konjiška vas, Kraberk, Ličenca, Lipoglav, Loče pri Poljčanah, Mali Breg, Mlače, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Ostrožno pri Ločah, Penoje, Perovec, Petelinjek pri Ločah, Podob, Podpeč ob Dravinji, Polene, Preloge pri Konjicah, Prežigal, Selski Vrh, Slovenske Konjice, Sojek, Spodnja Pristava, Spodnje Grušovje, Spodnje Laže, Spodnje Preloge, Spodnji Jernej, Stare Slemene, Strtenik, Suhadol, Sveti Jernej, Škalce, Škedenj, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Štajerska vas, Tepanje, Tepanjski Vrh, Tolsti Vrh, Vešenik, Zbelovo, Zbelovska Gora, Zeče, Zgornja Pristava, Zgornje Laže, Žiče

Projekti

Občinski projekti

Medobčinski projekti

Mednarodni projekti

Prijateljska mesta

Častni občani

  • Ivan Pajk, nadžupnik in arhidiakon v Slovenskih Konjicah (* 2 maj 1934, + 11. marec 2007)
  • Ivan Minatti, slovenski pesnik, prevajalec, urednik in akademik (* 22. marec 1924, + 9. junij 2012)
  • Florjan Jančič, dolgoletni direktor Dravinjskega doma in predsednik konjiškega gasilskega društva (* 30. januar 1936)
  • Anton Ofentavšek, podjetnik in predsednik KS Tepanje (* 10. maj 1941)

Znane osebnosti

v Slovenskih Konjicah so se rodili:

s Slovenskimi Konjicami so povezani:

Galerija

  • Slovenske Konjice z okolico
    Slovenske Konjice z okolico

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. aprila 2021.
  2. ↑ »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  3. ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  4. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 692«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  5. ↑ Boldin, Aleksandra (2004). Konjice: Z legendo skozi zgodovino do sodobnosti. Zgodovinsko društvo Konjice.
  6. ↑ »Občina Slovenske Konjice«. 31. december 2014. Pridobljeno 3. julija 2015.
  7. ↑ dr. Stegenšek Avguštin, Konjiška dekanija, stran 22
  8. ↑ Ivan Stopar, Grad Slovenske Konjice, stran 21
  9. ↑ Iva Curk, Rimljani na Slovenskem, stran 80
  10. ↑ [1] Register nepremične kulturne dediščine - opis enote
  11. ↑ Ivan Stopar, Grad Slovenske Konjice, stran 321
  12. ↑ dr. Stegenšek Avguštin, Konjiška dekanija
  13. ↑ Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 9
  14. ↑ Ivan Stopar, Grad Slovenske Konjice, stran 21
  15. ↑ Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Kronologija Konjic, p. 7
  16. ↑ Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Ožinger Anton: Zgodovinski oris konjiške prafare od ustanovitve do konca prve svetovne vojne, p.34
  17. ↑ »Statistični urad Republike Slovenije«. SURS, STAT. 31. december 2014. Pridobljeno 3. julija 2015.
  18. ↑ Jože Baraga, Valerija Motaln (2006). Konjiško 860 let: 1146 - 2006. Občina Slovenske Konjice.
  19. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 692«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Viri

  • Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
  • Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije, Slovenske Konjice 1996. (COBISS)
  • Zgodovinsko društvo Konjice, Zbornik Konjice z okolico 1996, Slovenske Konjice 1996. (COBISS)
  • Zgodovinsko društvo Konjice, Zbornik Konjice z okolico 2000, Slovenske Konjice 2000. (COBISS)
  • Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Slovenske Konjice 2006. (COBISS)
  • Rustja Karol, Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče, Slovenj Gradec 2009. (COBISS)
  • Kladnik Darinka, Vsa slovenska mesta, Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003. (COBISS)
  • Matjaž Chvatal, Slovenija:Vodnik, Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 (COBISS)
  • Statistični urad Republike Slovenije [online], 2013
  • Boldin, Aleksandra, Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti, Slovenske Konjice, 2004
  • TIC Slovenske Konjice [online], 2015
  • Občina Slovenske Konjice [online], 2015

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Slovenske Konjice
Stub icon

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Občina_Slovenske_Konjice&oldid=4672529«