Pojdi na vsebino

Lipnica, Avstrija

Lipnica
Leibnitz
Coat of arms of Leibnitz
Coat of arms of Leibnitz
Lipnica se nahaja v Avstrija
Lipnica
Lipnica
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Štajerska
Okraj Lipnica
Župan Helmut Leitenberger (SPÖ - Avstrijska socialnodemokratska stranka)
Geografske značilnosti
Površina 23,52 km²
Nadmorska višina 275 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 12.437 (1 januar 2024)[1]
 - Gostota 529 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 8430, 8435, 8451, 8462
Območna številka +43 3452
Spletna stran www.leibnitz.at

Lipnica (nemško Leibnitz) je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji. Mesto leži na 275 m visokem Lipniškem polju ob železnici Dunaj–Trst, ter se razprostira na površini 23,53 km² in šteje 12.176 prebivalcev (popis 2017).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V rimski dobi je bilo v bližini današnje Lipnice v 1. stoletju naše dobe ustanovljeno naselje Flavia Solva, ki je bilo obenem upravno središče. Arheološki sledovi v vzhodnem delu naselja govorijo o manjšem naselju z amfiteatrom, vendar brez utrdb. Za Flavio Solvo so značilne zlasti grobnice z nagrobniki z odličnimi portreti pokojnih.

Čeprav je središče sedanjega mesta le približno 3 km oddaljeno od arheološkega najdišča Flavia Solva, se Lipnica ne more sklicevati na neposrednega naslednika tega rimskega municipija, ustanovljenega v 1. stoletju in dokončno uničenega v zgodnjem 5. stoletju. Ko so se na to območje priselili Bavarci v 9. stoletju, so naseljenci postopoma absorbirali slovansko prebivalstvo, ki je tu domovalo v prejšnjih 500 letih, so vsi spomini na rimsko mesto je že zdavnaj zbledeli.

Umetnostni spomeniki

[uredi | uredi kodo]

Župnijska cerkev sv. Jakoba je romanska stavba postavljena v 13. stoletju, ki so ji v 14. stol. prizidali prezbiterij. V 15. stoletju so cerkev gotsko obokali ter ji prizidali severno stransko ladjo in zvonik. Kapeli na južni strani ladje in prezbiterija sta iz 1667. V baroku so rebra na oboku prezbiterija nadomestili s štukaturo. Leta 1903 pa so preoblikovali cerkveno zunanjščino.

Reference

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]