Konrad V. Hebenstreit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Konrad von Hebenstreit
krški škof in freisinški knezoškof
Portret
SedežŠtrasburg, Freising
Obdobje službovanja1402 - 1412
PredhodnikBerthold von Wehingen
NaslednikHerman Celjski
Osebni podatki
Rojstvo14. stoletje
Smrt1412[1]
Škofja Loka[1]
Verarimskokatoliška
Geslo
Catholic-hierarchy.org

Konrad von Hebenstreit, krški škof (kot Konrad III.) in knezoškof v Freisingu (kot Konrad V.), * Slovenske Konjice, † 1412 Škofja Loka.

Mladost in škofovanje v Krki[uredi | uredi kodo]

Izviral je iz viteške rodbine Hebenstreit [2], kateri so prebivali na nekdanjem dvorcu Gojka (Hebenstreit), zgrajenem na Prelogah [3] pri Slovenskih Konjicah in so bili sprva oglejski fevdniki v Slovenj Gradcu. [4] Po evidencah Dominikanskega samostana v Brežah na Koroškem sta bila konradova starša Margareta in vitez Andrej Hebenstreit. [5] Svojo poklicno kariero je začel leta 1386 kot župnik v mestu Bruck an der Mur na Gornjem Štajerskem. Med leti 1387-1388 je študiral na dunajski univerzi. Leta 1402 je bil kot kandidat avstrijskega vojvode imenovan za krškega škofa in sicer ob protikandidatu salzburškega nadškofa, ki je predlagal Gregorja Schenka von Osterwitz. Hkrati je bil, kot tudi njegov predhodnik Janez IV., imenovan za komornika avstrijskega nadvojvode Friderika Habsburškega.

Škofovsko posvetitev je prejel po nadškofu Gregorju leta 1402 in še istega leta prevzel škofijski sedež v Štrasburgu. Škof Hebenstreit se je izkazal kot izredno dober gospodar svoje škofije. [6]

Knezoškof v Freisingu[uredi | uredi kodo]

Tabla z grbom Konrada von Hebenstreit, freisinškega knezoškofa (slika v nadškofijskem dvorcu v Freisingu)

Po smrti svojega predstojnika Bertholda von Wehingen, je freisinški stolni kapitel poskušal sam izvoliti svojega škofa, tako so 30. septembra 1410 izvolili Degenharda von Weichs. Vendar je protipapež Janez XXIII. menil, da volitve niso bile potrebne in da zato do posvetitve ne more priti. Tako je bil 23. marca 1411 Konrad von Hebenstreit imenovan za knezoškofa v Freisingu. Degenhard se je mirno odpovedal svojemu naslovu in ostal kanonik v Augsburgu.

Novi knezoškof Konrad V. pa ni nikoli prišel do Freisinga. Po imenovanju se je v vlogi nove škofovske funkcije spomladi 1412 odpravil iz Štrasburga na pot po freisinških posestih na Kranjskem. Najprej je odšel v Škofjo Loko, kjer je na gradu sprejel delegacijo iz Freisinga. Tam ga je ponoči umoril eden od njegovih služabnikov. Kronist Karl Meichelbeck piše: ...tako se je zgodilo, da ga je Konradov sluga, ki je vedel, da ima pri sebi pet tisoč dukatov, ponoči zabodel v postelji in okrvavljen nož položil v njegovo roko, tako da bi verjeli, da se je škof sam umoril, in ko je denar odnesel, tudi sam razglašal, da je škof naredil samomor…..[7] Ker so mislili, da je naredil samomor, Konrad ni bil pokopan v posvečeni zemlji, ampak na vrtu škofijskega gradu Škofja Loka. Morilec je 18 let kasneje v Rimu priznal zločin in freisinški škof Nikodemus della Scala ga je leta 1433 dal prekopati, ob slovesni procesiji, v farno cerkev Sv. Jurija v Stari Loki.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Record #136690874 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. Stegenšek, Avguštin (1909). Konjiška dekanija. Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice. str. 76. COBISS 42552832. 
  3. Ožinger, Anton (1996). Konjiško ob 850-letnici pražupnije, Anton Gričnik: Mati mnogih cerkva. Občina Slovenske Konjice, Nadžupnijski urad Slovenske Konjice. str. 301. COBISS 38788353. 
  4. Stegenšek, Avguštin (1909). Konjiška dekanija. Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice. str. 77. COBISS 42552832. 
  5. Carinthia I. Band 163, Geschichtsverein für Kärnten 1973, S.161
  6. Jakob Obersteiner, Die Bischöfe von Gurk I ‪Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, 1969, S. 190ff
  7. K. Meichelbeck, Die Geschichte der Stadt Freising und ihrer Bischöfe, Freising, 1854

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Jakob Obersteiner: Die Bischöfe von Gurk. 1072–1822, Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 1969, (Aus Forschung und Kunst 5, ISSN 0067-0642), S. 190–194.
  • Erwin Gatz (Hrsg.): Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches. 1198 bis 1448. Ein biographisches Lexikon. Duncker & Humblot, Berlin 2001, ISBN 3-428-10303-3.
  • Karl Meichelbeck, Die Geschichte der Stadt Freising und ihrer Bischöfe, Freising, 1854

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Berthold von Wehingen
Freisinški škof
1411–1412
Naslednik: 
Herman Celjski