Focke-Wulf Fw 190

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Focke-Wulf Fw 190 F
FW 190 F.jpg
Focke-Wulf Fw 190 F
Tip: lovsko letalo
Posadka: 1
Prvi polet: 1. junij 1939
Uvedeno v službo: avgust 1941
Proizvajalec: Focke-Wulf, Tretji rajh
Konstruktor: Kurt Tank
Dolžina: 8,84 m
Razpon kril: 10,5 m
Višina: 3,95 m
Površina kril: 18,3
Teža praznega letala: 3.170 kg
MTOW: 4.900 kg
Motor: en 1.600 KM BMW 801C-1 zračnohlajeni zvezdasti
Največja hitrost: 654 km/h
Bojni dolet: 805 km
Operativna višina: 11.400 m
Hitrost vzpona: 13 m/s
Obremenitev kril: 241 kg/m²
Mitraljezi: 2x 13 mm
Topovi: 4x 20 mm
Bojni tovor: do 1.000 kg
Uporaba: druga svetovna vojna

Focke-Wulf Fw 190 Würger (srakoper; tudi mesarska ptica) je bilo enosedežno, enomotorno lovsko letalo v uporabi nemške Luftwaffe in eno najboljših letal svoje kategorije tistega obdobja. Skupaj je bilo izdelanih več kot 20.000 letal, večina pa jih je bila v uporabi med drugo svetovno vojno. Od teh letal je bilo okoli 6.000 lovskih bombnikov. Proizvodnja se je pričela leta 1941 in nadaljevala do konca vojne. Letalo so izdelovali v več kot 150 različicah[1]. Zadnje različice (npr. D-9, tudi Dora) so bile enakovredne z zavezniškimi lovci, a jih je bilo premalo, da bi lahko ključno spremenili potek zračnega bojevanja med drugo svetovno vojno.

Fw 190 je bil pri pilotih izjemno priljubljen in veljal za boljšega kot Supermarine Spitfire Mk V, ko sta se prvič srečala leta 1941[2]. V primerjavi z Bf 109 je bil Fw 190 delovno orožje, ki je bilo uspešno uporabljeno za različne naloge: jurišnik, daljinski spremljevalni lovec, nočni lovec in visokovišinski lovec prestreznik.

Zgodnji razvoj[uredi | uredi kodo]

Fw 190A

Jeseni 1937 je Reichsluftfahrtministerium (RLM) oz. Rajhovsko letalsko ministrstvo naprosilo več oblikovalcev, naj izdelajo nov lovec, ki bo deloval skupaj z Messerschmittom Bf 109, osnovnim nemškim lovcem. Kljub temu, da je bilo Bf 109 zelo učinkovito letalo, je RLM skrbel hitri razvoj sovražnikovih lovcev in so tako rabili novo letalo, ki bo bilo kos novejšim zavezniškim lovcem[3].

Kurt Tank se je odzval s številnimi načrti; večina konceptov je bila zamišljenih okoli tekočinsko-hlajenih vrstnih motorjev. Toda šele z modelom, ki je predvideval zračno-hlajeni, 18-valjni BMW 139 zvezdasti motor, je vzbudil pozornost RLM-ja. V tistem času zvezdasti motorji niso bili pogosti, saj so imeli velik, odprt vstopni del za propelerjem, zaradi česar je veljalo prepričanje, da ustvarjajo preveč zračnega upora. Tank je videl uspeh zvezdastih motorjev Pratt & Whitney Wasp, ki jih je uporabljala Vojna mornarica ZDA in je tako oblikoval prostor za motor, da je bil upor manjši[4]. Namesto, da bi pustil sprednji del motorja odprt (s tem bi omogočil zračno hlajenje motorja, a hkrati povzročil večji upor), je Tank pustil le manjšo odprtino med ogrodjem motorja in nosilcem propelerja, s čimer je omogočil zadostni vstop zraka, le-ta pa se je nato razporedil po motorju s pomočjo ventilatorja[5].

Uporaba zvezdastega motorja pri Fw 190 tako tako ne bi vplivala na vzporedno proizvodnjo Bf 109, s čimer je RLM še povečal svoje zanimanje[4].

Prototipi[uredi | uredi kodo]

Prvi prototip, Fw 190 V1, je bil opremljen z 18-valjnim zvezdastim motorjem BMW 139, ki je razvil 1.550 KM in je imel civilno registracijo D-OPZE. Vzletel je 1. junija 1939 in je kmalu pokazal izjemne sposobnosti za tako relativno majhno letalo. Letalo se je dobro odzivalo, zagotavljalo je dobro vidljivost in je imelo primerno hitrost. Testni piloti, ki so prvič leteli s tem letalom, so pohvalili široko podvozje letala, ki je omogočalo varnejše vzletanje in pristajanje v primerjavi z Bf 109.

Prvi večji problem, ki se je pokazal pri testnih poletih, je bil položaj pilotske kabine; bila je pomaknjena preveč naprej, bližina motorja pa je povzročila, da se je kabina preveč ogrevala. Med prvim poletom je temperatura v kabini dosegla 55°C, kar je testni pilot Hans Sander opisal z besedami: »Bilo je, kot da bi sedel z obema nogama v ognju«[6]. Focke Wulf in BMW sta krivdo pripisovala drug drugemu, BMW pa je nato končno prepričal RLM in Tanka, da se dotedanji motor 139 zamenja z novejšim 801. Motor 801 je bil v premeru isti, bil pa je težji in daljši. Zaradu tega je moral Tank predelati stodevetdesetico. Kljub novemu motorju in ventilatorju se je BMW 801 še naprej pregreval oz. dosegal zelo visoke temperature; v enem primeru je temperatura dosegla tako raven, da je detoniralo strelivo za mitraljez MG 17.

Problemi z motorjem so zaznamovali celotno »otroško« obdobje letala, zaradi česar je bil projekt večkrat skoraj ustavljen. S pomočjo dveh mehanikov, nadporočnika Karl Borrisa in Otto Behrensa, pa so obdržali projekt, saj sta uspela prepričati odgovorne, da je letalo, kljub tem problemom, še zmeraj vredno, da se ga začne serijsko proizvajati.

Problemi so bili odpravljeni v poznejših prototipih, še predno je A-0 vstopila v serijsko proizvodnjo. Prva letala so prišla v operativne enote že konec leta 1940, bojne enote pa so letala prejela šele avgusta in septembra 1941. Pregrevanje motorja se je nadaljevalo do pomladi 1942, ko so pričeli v različici A-2 uporabljati nov motor (BMW 801 C-2). Izkazalo se je, da je bila rešitev pregrevanja v spremembah izpušnega sistema. Metodo je odkril Rolf Schrödter iz III./JG 26, ta popravek pa so lahko opravili tudi navadni vzdrževalci/mehaniki v enotah.

Operativna služba[uredi | uredi kodo]

Focke-Wulf Fw 190 v letu

Prvih nekaj mesecev bojnega delovanja so zavezniški vojaški piloti zamenjevali tega novega lovca z nemško-zaplenjenimi Curtiss P-36 Mohawki (dobili so jih po francoski kapitulaciji). Novi lovec je bil boljši kot Spitfire Mk V, ki je bil takrat v uporabi pri RAFu, v skoraj vseh pogledih, razen v radiju zavoja. Ko so zavezniške letalske izgube naraščale in ko je Luftwaffe prevzela nadzor nad Rokavskim prelivom, so zavezniki načrtovali tudi uporabo komandosov, da bi zaplenili Fw-190 na nemškem letališču. Toda napad je postal nepotreben, ko je pozno junija 1942 nemški pilot, nadporočnik Armin Faber, po nesreči pristal na britanskem letališču. Britanci so tako dobili Fw 190 A-3[7]. Izkoristili so to priložnost in preučili letalo[8]. Potrdili so, da je Fw 190 od Spitfira Mk.V boljši v skoraj vseh pogledih. Prevzeli so nemški hladilni sistem in način vgraditve zvezdastega motorja in ga uporabili pri izdelavi Hawker Siddeleyjevega Tempesta II, hkrati pa so pospešili razvoj Spitfira Mark IX.

Prva množična pomembnejša uporaba Fw 190 v boju se je zgodila 19. avgusta 1942 med operacijo Jubilee, zavezniškim napadom na Dieppe. Jagdgeschwadra JG 2 in JG 26 sta bila malo pred tem opremljena s Fw 190, tako da sta na dan spopada lahko poletela s 115 lovci (vključenih je bilo še nekaj letal Bf 109 G). RAF je poslala nad Dieppe čez 300 lovcev; večina je bila Spitfire V, nekaj Spitfire Mk IX in Hawker Typhoonov. Poleg tega so uporabili še več eskadrilj Hawker Hurikanov in North American P-51 Mustangov za lovskobombniške in izvidniške naloge. V celotni operaciji so Nemci izgubili 25 Fw 190 (vključena so tudi letala, ki so se razbila pri pristajanju), medtem ko so dosegli 106 zračnih zmag. Britanci so izgubili 81 članov posadke (mrtvi ali zajeti), medtem ko so Nemci imeli le 14 mrtvih[9]. Med operacijo so Fw 190 uspešno uporabili tudi v zračnih napadih proti zavezniškim vojnim ladjam[10].

Na vzhodni fronti je Fw 190 dosegel največjo slavo z enoto JG54 Grünherz. JG54 je bila prva enota, ki je (marca 1943) v celoti zamenjala Bf 109 s Fw 190. V enoti so delovali nekateri najboljši letalski asi celotne vojne: Otto Kittel (267 zračnih zmag), Walter Nowotny (258 zmag),...

Leta 1943 sta JG 2 in JG 26, opremljena s Fw 190, izvajala številne lovskobombniške napade vzdolž južne obale Anglije. Prvi uspehi so bili kmalu pozabljeni, saj so imeli številne izgube; Hawker Tajfuni so se izkazali za boljše na nizkih višinah. Tega leta so pričeli Nemci uvajati nove lovskobombniške in jurišne različice Fw-190 na vzhodni fronti, s katerimi so pričeli nadomeščati štuke.

Ko je Vojno letalstvo Kopenske vojske ZDA (USAAF) leta 1943 pričelo vse pogosteje izvajati dnevna bombardiranja, je Fw 190 postal tudi »uničevalec bombnikov«; opremili so ga z močnejšim oklepom, kar je povzročilo slabljenje manevrskih sposobnosti v višjih zračnih plasteh. Stodevetdesetke so zaradi tega večkrat postale žrtev zavezniških spremljevalnih lovcev.

Fw 190 A[uredi | uredi kodo]

Fw 190 A-1

Fw 190 A-1 je bil prvič predstavljen junija 1941. Prva letala so bila poslana Erprobungsstaffel- preizkuševalna eskedrilja- (bivšemu II./JG 26 »Schlageter«) za nadaljnja testiranja. Po testih so A-1 bila dodeljena novemu II./JG 26, ki je deloval v bližini Pariza. Ta različica je bila opremljena z motorjem BMW 801C-1 (1.560 KM/1.160 KW), 2 mitraljezoma MG 17 nad motorjem, 2 v krilih in dvema topoma MG FF/Ms v krilih. Piloti so se pritoževali, da so mitraljezi MG 17 skoraj popolnoma neuporabni v sodobnem bojevanju in so jim tako dali vzdevek »ropotuljice«. Izdelani sta bili 102 letali te serije, izdelovali pa so jih med junijem in avgustom 1941. Zaradi pregrevanja motorja je bila življenjska doba večine letal te serije le 30-40 ur, nato pa jim je bilo potrebno zamenjati motor[11].

Junija 1941 je II./JG 26 kot prva enota prejela letala A-1. 18. septembra 1941 je poveljnik skupine, stotnik Walter Adolph (letalski as), vzletel še z 8 drugimi lovci na nalogo spremljati nemški tanker. Pri tem so naleteli na britansko skupino Blenheimov, Spitfirov in Hurikanov. V spopadu je bil Adolph sestreljen. Sestrelitev je uspela angleškemu letalskemu asu Cyrilu Babbageu, Adolphov lovec pa je bil prvo izgubljeno letalo Fw 190 v boju[12].

Fw 190 A-2

Prvi Fw 190 A-2 so bili sestavljeni avgusta 1941. Različica je bila opremljena z novimi motorji BMW 801 C-2 (1.600 KM/1.190 KW), ki so končno rešili večino težav s pregrevanjem motorja. Dodana so bile tudi nove ventilatorske odprtine , ki so prispevale k še večjemu hlajenju. Posodobili so tudi oborožitev: oba krilna mitraljeza MG 17 so zamenjali s topoma 20 mm MG 151/20E in posodobili namernilni sistem Revi C12/C z novejšim C12/D. Nekatere A-dvojke so bile opremljene tudi z nosilci bomb ETC-501. Izboljšali so tudi hidravlično pristajalno kolesje z električnim upravljanjem. S to različico so Nemci prevzeli pobudo in dosegli premoč v zraku nad Britanci.

Zaradi podobnosti z A-3, večina zajema obe različici hkrati pri navajanju števila izdelanih letal in sicer je bilo izdelanih okoli 910 letal obeh različic med oktobrom 1941 in avgustom 1942[13].

Fw 190 A-3
Fw 190 A-3, III./JG 2, Hans Hahn, Francija 1942

Proizvodnja različice A-3 se je pričela spomladi 1942. Opremljena je bila z motorjem BMW 801D-2 (1.700 KM/1.270 KW). Zaradi izboljšav motorja so različice A-3 potrebovale višjeoktansko gorivo (100 (C3)), oborožitev pa je bila enaka predhodnemu modelu. Kmalu po prihodu na vzhodno fronto so A-3 prevzele kontrolo nad zračnim prostorom Sovjetske zveze. S to različico so razvili tudi Umrüst-Bausätze - tovarniško izdelane konverzacijske komplete: U1 je imel nosilce bomb ETC-501 namesto MG FF na krilih, U2 3 nosilce raket RZ 73 mm na vsakem krilu, U3 pa je poskrbel za spremembo v jurišnik - centralni nosilec bomb ETC-501 na trebuhu letala in en nosilec SC-50 na vsakem krilu (obdržal pa je dva MG 17 nad motorjem in dvema krilnima topoma MG 151), U4 je bila izvidniški komplet (dve kameri Rb 12,5 in odvrgljiv 300 l rezervoar),... Izdelanih je bilo tudi nekaj različic A-3-U7 - visokovišinski lovec, ki so bili oboroženi le z dvema topoma MG 151 in imela zmanjšan oklep.

Zaradi podobnosti z A-2, večina zajema obe različici hkrati pri navajanju števila izdelanih letal in sicer je bilo izdelanih okoli 910 letal obeh različic med oktobrom 1941 in avgustom 1942[13].

Fw 190 A-4

Fw 190 A-4 je bila predstavljena junija 1942, opremljena pa je bila z istim motorjem in oborožitvijo kot A-3. Glavna posodobitev je obsegala novejšo radijsko opremo in v nekaterih primerih tudi daljinsko upravljanje ventilatorja za hlajenje motorja. Pri tej različici so povečali število kompletov Umrüst-Bausätze.

U1 je bila podrazličica s podkrilnimi nosilci bomb, od standardne oborožitve pa je obdržala le dva topa MG 151. U3 je bila oblikovana kot jurišnik s podkrilnimi nosilci ETC-501 (na njih so lahko pritrdili bombe SC-250 ali pa 300 l rezervoarje). Ta različica je postala osnova za poznejši jurišnik Fw 190 F-1. Z manjšimi popravki (dušilci izpuha in pristajalne luči) je lahko U3 postal tudi nočni lovec. U4 je bilo izvidniško letalo, opremljeno z dvema kamerama Rb 12,4 zadaj in EK16 oz. Robot II kamero spredaj. Oboroženo je bilo z dvema mitraljezoma MG 17 in dvema topoma MG 151. U7 je bil visokovišinski lovec. U8 je bil daljinski lovski bombnik (Jabo-Rei oz. Jagdbomber Reichweite); imel je dodatni 300 l odvrgljiv rezervoar in dve bombi SC 50 pod vsakim krilom. Včasih so odstranili topova MG FF/M, da so lahko dodali še dve dodatni bombi SC-250. Postal je osnova za prihodnjo različico Fw 190G.

Nekatera A-4 so bila opremljena tudi s podkrilnimi raketometalci WGr 21; dobila so oznako Fw 190 A-4/R6.

Med junijem 1942 in marcem 1943 so izdelali 976 letal A-4[14].

Prerez skozi letalo
Fw 190 A-5

Fw 190 A-5 je bil razvit, ko so ugotovili, da lahko Fw 190 nosi več bojnega tovora. Nos letala so podaljšali za 15 cm in letalo opremili z motorjem BMW 801D-2 (1.700 KM/1.270 KW), radijsko opremo in novoodkritim elektronskim umetnim horizontom. A-5 je ohranil isti oklep kot A-4, razvili pa so tudi komplete Umrüst-Bausätze.

U2 je bil načrtovan kot nočni daljinski lovski bombnik. Podtrebušni nosilec ETC-501 je lahko nosil 250 kg bombo, medtem ko je lahko podkrilni nosilec nosil 300 l odvrgljiv rezervoar. Na stičišču krila s trupom so namestili tudi kamero EK16, letalo pa je imelo za obrambo še dva MG 151. U4 je bil izvidniški lovec z dvema Rb 12,5 in z vso oborožitvijo kot A-5 razen dveh topov MG FF. U8 je bil lovski bombnik, ki je bil opremljen s centralnim, podtrebušnim nosilcem in dvema podkrilnima nosilcema. Oborožen je bil le z dvema MG 151 ter je predstavljal osnovo za različico Fw 190 G-2. U12 je bil protibombniški lovec, ki je bil opremljen s dvema 20 mm topovoma, dvema 30 mm topovoma in dvema 13 mm mitraljezoma. Ostale A-5 različice so uporabljale krilni top in podkrilni mitralješki nosilec (kot npr. WB 151/20).

Med novembrom 1942 in junijem 1943 so izdelali 1.752 letal podserije A-5[15].

Fw 190 A-6

Fw 190 A-6 je bil razvit, da bi odpravili napake v predhodnih različicah serije A, ki so postale očitne pri napadih na bombnike. Zaradi teh izboljšav je nenehno rasla teža letala. Da bi kompenzirali to naraščanje teže in omogočili vgradnjo boljše krilne oborožitve, so razvili večja in lažja krila. Običajno oborožitev so povečali na dva mitraljeza MG 17 in štiri topove MG 151/20E (mitraljeza so obdržali, ker sta uporabljala označevalno strelivo, ki je omogočalo natančnejše streljanje s topovi). Dodali so nove oklepne plošče na pokrov kabine in vgradili nov radijsko-navigacijski sistem.

Med majem 1943 in marcem 1944 so zgradili približno 1.055 letal[16].

Fw 190 A-7

Fw 190 A-7 je temeljil na Fw 190 A-5/U9 in je novembra 1943 vstopil v serijsko proizvodnjo. Opremljen je bil z motorjem BMW 801 D-2 (1.700 KM/1.270 KW). Osnovno oborožitev so povečali na: dva mitraljeza MG 131 v ogrodju letala, dva MG 151 v sklopu kril in dva MG 151 na zunanjem delu kril. Posodobili so tudi namerilni sistem z novejšim modelom 16B. Zaradi dodatne oborožitve se je povečala teža letala, zato so morali okrepiti podvozje. Večina letal je bila opremljenih s podtrebušnim nosilcem ETC-501. Izdelanih je bilo več kompletov Rüstsätze.

Med novembrom 1943 in aprilom 1944 so izdelali 701 letalo različice A-7[17] .

Fw 190 A-8
Silhueta Fw 190

Fw 190 A-8 je vstopil v serijsko proizvodnjo februarja 1944. Različica je uvedla erhöhte notleistung, zasilni dodatni pogonski sistem (vbrizgal je dodatno gorivo v mešanico zraka in goriva, s čimer je povečal moč izgorevanja. Seveda se je pri tem povečala tudi poraba goriva).

Imel je tudi nov leseni propeler in nov pokrov, ki je bil podoben zavezniškemu mehurčkastemu pokrovu in je pilotu omogočal boljšo preglednost . Izdelali so tudi skoraj ducat kompletov Rüstsätze.

V najmanj osmih tovarnah so izdelali več kot 6.550 letal podrazličice A-8[18].

Fw 190 A-9

Fw 190 A-9 je bil zadnji serijsko proizvajani član serije A Proizvodnja se je pričela septembra 1944, A-9 pa je bil opremljen z motorjem BMW 801TS oz. BMW 801TH (2.000 KM/1.490 KW). Povečali so debelino oklepa s 6 na 10 mm in število lopatic na ventilatorju z 12 na 14. Vgradili so tudi večji, bolj učinkoviti, bolje oklepljeni hladilnik za oljni sistem, bolj mehurčkast pokrov,... Nekatera letala so imela vgrajen lesen propeler, večina pa je uporabljala klasični kovinski propeler.

Do konca vojne so izdelali 910 letal[19].

Fw 190 A-10

Fw 190 A-10 je bila načrtovana podrazličica serije A. V operativno rabo naj bi prišla marca 1945, opremljena pa naj bi bila z večjimi krili za boljše manevrske sposobnosti na večjih višinah, hkrati pa bi tako pridobili dodaten prostor za topove Mk 103. Vgradili naj bi motor BMW 801F, zaradi tega, ker so dali prednost seriji D in novemu Ta 152, A-10 ni nikoli prišla v serijsko proizvodnjo[20].

Primerjava različic serije Fw 190A

Skupaj so izdelali okoli 13.291 letal vseg različic serije A[21].

Primerjava različic serije Fw 190A[22]
Različica Motor Moč (KW/PS) Osnovna teža (kg) Razpon kril (m) Površina kril () Bojni tovor (kg) Dolet (km) Operativna višina (m) Največja hitrost (km/h) Potovalna hitrost (km/h) Hitrost vzpona (m/s) Začetek proizvodnje
Fw 190 A0 BMW 801 C-0 1147/1560 3500 10.50 18.30 191.25  ? 9600 810 630 14.00 1941
Fw 190 A1 BMW 801 C 3775 1253 570 15.0 1941
Fw 190 A2 BMW 801 C 3850 1150 1941
Fw 190 A3 BMW 801 D-2 1250/1700 3995 1150 10.600 640 1941/42
Fw 190 A4  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ? 1942
Fw 190 A5 1943
Fw 190 A6 BMW 801 D-2 1272/1730 4107 10.50 18.30 1207 500 10.500 660 600 14.50 1943
Fw 190 A7  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ?  ? 1943
Fw 190 A8 BMW 801 D-2 1250/1700 4350 10.50 18.30 1450 985 10.600 640 585 13.0 1944

Razvoj visokovišinskega lovca[uredi | uredi kodo]

Še preden je Fw 190A vstopil v operativno uporabo, je bilo očitno, da letalo nima najboljših sposobnosti letenja na visokih višinah. Motor BMW 139 (in poznejši 801) je bil izvirno načrtovan kot zamenjava za slabotnejše motorje, kot je bil BMW 132. Ti so bili primarno uporabljeni v nizkoletečih transportnih letalih in bombnikih, tako da konstruktorji niso vložili preveč napora, da bi vgradili primerni superpolnilec, ki bi rešil ta problem. V nasprotju pa so motorji Daimler-Benz DB 601, ki jih je uporabljal Bf 109, imeli superpolnilec, ki je proizvajal izjemen dodatni pospešek. Zaradi tega se 190 ni mogla primerjati s 109 glede letenja nad 20.000 čevlji. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj je 109 ostala v proizvodnji vse do konca vojne.

Tank je pričel iskati možne rešitve. Leta 1941 je predlagal številne različice, ki bi uporabljale nove motorje. Da bi presegel letalne sposobnosti stodevetke je predlagal vgraditev turbopolnilcev namesto superpolnilcev. Načrtoval je tri take različice: Fw 190B s turpolnilnim BMW 801, Fw 190C s turbopolnilnim Daimler-Benz DB 603 in Fw 190D s turbopolnilnim Junkers Jumo 213. Letala bi imela tudi pilotsko kabino pod tlakom in druge izboljšave, ki bi omogočale boljše letenje na višinah. Posledično so naročili tri prototipe[23].

Fw 190 V12 (različica A-0, W.Nr. 00035) je bila tako opremljana z deli, ki so jih Nemci nato uporabili v letalih serije B. Ker je prototip temeljil na istem motorju (BMW 801) kot serija A, so bile spremembe ogrodja minimalne: med drugim so vgradili pilotsko kabino s stalnim pritiskom, steklo pokrova kabine je bilo oblikovano tako, da je omogočalo odzmrzovanje, vgradili pa so tudi nov sistem za vbrizg goriva, GM1. Pri prvem testnem letu so se pokazale še nekatere težave, ki so bile večinoma povezane s tlačnim sistemom pilotske kabine; posledično so pozno 1942 ukinili celoten sistem. Zgodaj 1943 pa so pričeli z novimi testi, v katerih so uporabili prvih pet izdelanih Fw 190 A-1 (W.Nr. 0046 do 0049 in 0055) za testna letala. Letala, ki so jih uporabili za testiranje kabin s stalnim pritiskom, so uporabili tudi za testiranje večjih kril, kar je resno vplivalo na teste kabine. Po teh testih so zgradili še en dodatni Fw 190B, ki so ga poimenovali B-1 (W.Nr. 811). To letalo je bilo podobno kot B-0, a je imel malo drugačno oborožitev. Po prvih načrtih bi moral biti B-1 oborožen s štirimi MG 17 in dvema MG/FF. Zaradi neznanih razlogov pa je bilo letalo W.Nr. 811 oboroženo s dvema MG 17, dvema MG 151 in dvema MG/FF. Potem, ko je bilo W.Nr. 811 izdelano, niso naročili drugih letal te serije, zaradi česar se domneva, da so bili testi porazni.

Serija C, ki je uporabljala daljši motor DB 603, je potrebovala večje spremembe ogrodja. Ker se je razporeditev teže pomaknila še bolj naprej, so morali podaljšati repni del, da so premaknili gravitacijski center nazaj na pravo mesto glede na krilo. Da bi testirali novo ogrodje, so opremili več standardnih 190 s podaljšanimi Db 603:

  • V13 (W.Nr. 0036) s 603A (1.750 PS) in
  • V15 in V16 s 603E (1.800 PS). S tem motorjem je V16 dosegla 650 km/ na 5.200 m.

V18 je bila prva različica, ki je bila opremljena kot visokovišinski lovec (s kabino s stalnim pritiskom, daljšimi krili, motorjem 603G, novim štirilistnim propelerjem, in turbopolnilcem Hirth 9-2281). Za razliko od eksperimentalnih B letal, je imel V18 turbopolnilec vgrajen na boljše mesto (pod pilotsko kabino)[24]. Zaradi tega posega je dobilo letalo vzdevek Kenguru (nemško Känguruh). Pozneje so V18 spremenili v V18/U1, pri čemer je imela slabšo različico motorja 603A, a novi turbopolnilec. Sledili so še štirje prototipi: V29, V30, V32 in V33.

Podobno kot pri seriji C so bili prvi primerki serije D izdelani z namenom, da bi preizkusili vgradnjo motorja Jumo 213 v obstoječe ogrodje. Ta letala so predstavljala podserijo D-0. Podseriji D-1 in D-2 sta bili oblikovani kot visokovišinski lovec. Prvi D-0 prototip je bil končan oktobra 1942, pri čemer je imel ogrodje različice A-5 s motorjem Jumo 213A. Sledila so druga letala, a pozneje so ukinili celotno serijo.

Proti koncu leta 1943 je bilo očitno, da se ameriška 8. zračna sila pripravlja na večje letalske operacije. Na višinah, na katerih so delovali bombniki B-17, so bile različice 190A zelo obremenjene, medtem ko so bili Bf 109 preslabo oboroženi, da bi bili učinkoviti proti težko oklepljenim bombnikom. Serija B je bila do takrat že ukinjena, zaradi česar so se Nemci osredotočili na seriji C in D. Težave pri teh dveh serijah pa so povzročali turbopolnilci, ki niso delovali dovolj zanesljivo. RLM je zaradi razvoja vojne potrebovala preprosto rešitev. Rešitev je bila odločitev, da bodo za nadaljnjo proizvodnjo uporabili motor Jumo 213 in tako se je rodila nova serija D.

Ta začasna rešitev je bila dovolj, da so bili Fw 190 ponovno pripravljeni za boj proti bombnikom. Leta 1943 je namreč Luftwaffe postala vse bolj zaskrbljena glede B-29 Supertrdnjav, saj so ti ameriški bombniki lahko leteli na višinah, kjer nemški lovci niso bili učinkoviti. V Messerschmittovih tovarnah so se na sestanku odločili, da bodo nadaljevali z razvojem visokovišinskega Fw 190 pod nazivom Ra-2 in Ra-3, hkrati pa bodo razvili novo različico Bf 109 pod imenom Messerschmitt Me 155. Pozneje so projekt Ra-3 preimenovali v Focke-Wulf Ta 152

Primerjava različic serije B in C
Primerjava različic serije B in C[22]
Različica Motor Moč (KW/PS) Osnovna teža (kg) Razpon kril (m) Površina kril () Bojni tovor (kg) Dolet (km) Operativna višina (m) Največja hitrost (km/h) Potovalna hitrost (km/h) Hitrost vzpona (m/s)
Fw 190 B-0 BMW 801 D-2 1272/1730 3700 12.30 20.30  ? 600 11.500 690  ? 16.00
Fw 190 C-0 BMW 801 D-2 1227/1670 4107 12.30 20.30  ? 430 13.000 685  ? 10.00

Fw 190 D[uredi | uredi kodo]

Fw 190 D-9

Fw 190D (vzdevek Dora oz. Dolgonosa Dora - Langnasen-Dora) je bila posodobljena serija A, predelana tako, da je lahko uspešno napadala visoko leteče ameriške bombnike. Dora je imela so vodnohlajen motor Jumo 213A (1.726 KM/1.287 KW). Ob pričetku proizvodnje so načrtovali, da bodo s serijo D popolnoma zamenjali serijo A, tako da so prvo različico serije D poimenovali kot Fw 190D-9, saj je bila A-8 zadnja različica serije A. Problemi pri proizvodnji motorja Jumo pa so povzročili, da je serija A ostala v proizvodnji dalj časa kot je bilo načrtovano.

Zaradi večkratnih poskusov, da bi ustvarili uspešno novo generacijo Fw 190 in na podlagi komentarjev nekaterih nemških pilotov, so bila pričakovanja glede serije D zelo nizka. Poleg tega je Tank oznanil, da bo različica D-9 le vmesna različica med letaloma Fw 190 in Ta 152. Šele s prihodom pozitivnih mnenj s strani frontnih pilotov so prepričali vodstvo Luftwaffe[25].Ugotovili so, da se D-9 odlično odziva na ukaze in ima izjemne letalne sposobnosti ter tako prišli do odkritja, da je ta različica odgovor na iskani visokovišinski, hitri prestreznik. Ko so ga upravljali izkušeni piloti, so se lahko enakovredno kosali s ameriškimi P-51 in britanskimi Spitfiri Mk XIV. Zaradi tega Dora velja za vrh nemške letalske industrije propelerskih letal.

Da bi lahko vdelali nov motor v ogrodje in hkrati ohranili pravo ravnotežje ter razporeditev teže, so morali podaljšati nos in rep letala. Letalo je bilo tako podaljšano za 152 cm, tako da je doseglo skupno dolžino 10,192 m. Problem podaljšanja so rešili tako da so podaljšali trup med kabino in repom letala.

Vgradnja vrstnega motorja je narekovala tudi spremembno oblike zaradi vgradnje sistema za vodno hlajenje. Da bi ohranili preprostost sistema in čimboljšo aerodinamiko, je Tank vstavil anularen hladilnik na sprednji del motorja (podobno rešitev ima Junkers Ju 88), zaradi česar je D-9 dajala vtis, da je še zmeraj letalo z zvezdastim motorjem[26]. Medtem ko so imela prva letala serije D raven zgornji del pokrova kabine, so kmalu pričeli vgrajevati zaobljen pokrov.

Ker je D-9 imela vlogo lovca na lovska letala, je bila temu prilagojena tudi oborožitev, ki je bila lažja kot v predhodnih različicah. Opustili so krilna topova, tako da je letalo imelo dva mitraljeza 13 mm MG 131 in dva topova 20 mm MG 151/20E (v krilih). Letalo je malenkostno izgubilo na okretnosti okoli lastne vzdolžne osi, povečale pa so se mu sposobnosti v zavijanju, vzponu, strmoglavljanju in horizontni hitrosti. Dora je še zmeraj uporabljala enaka krila kot A-8, a je bila še zmeraj sposobna nositi zunanjekrilna topova (kot pri različici D-11), s tristopenjskim superpolnilcem in štirimi krilnimi topovi (dva MG 151 in dva MK 108)[27].

Nekatere Dore so uporabili za lovsko zaščito letališč Me 262, saj so bili ti reaktivci zelo ranljivi pri vzletu in pristanku. Bile so del t.i. Platzsicherungstaffel, pri čemer so bila spodnje strani letal skoraj popolnoma pobarvana z rdečo in belo oz. včasih s črno-belimi trakovi. Na ta način so omogočili boljše prepoznavanje lastnih letal v zraku, s čimer so olajšali delo protiletalske obrambe in zmanjšali število žrtev prijateljskega ognja. Najbolj znana taka enota je bila JV 44, ki je delovala med marcem in majem 1945.

Primerjava različic serije D
Primerjava različic serije D[22]
Različica Motor Moč (KW/PS) Osnovna teža (kg) Razpon kril (m) Površina kril () Bojni tovor (kg) Dolet (km) Operativna višina (m) Največja hitrost (km/h) Potovalna hitrost (km/h) Hitrost vzpona (m/s)
Fw 190 D-9 Jumo 213 A-1 1300/1770 4270 10.50 18.30 1.021 810 11.100 686 518 16.00
Fw 190 D-12 Jumo 213 E-1 1374/1870 4400 10.50 18.30 1.131 750 12.500 760 580 17.00
Fw 190 D-14 DB 603 AE 1286/1750 4351 10.50 18.30 911 800 11.750 710 620 16.00

Jurišne različice[uredi | uredi kodo]

Kljub temu, da so bile skoraj vse različice Fw 190 opremljene za zračne napade na kopenske cilje, sta obstajali dve specializirani jurišni različici. Luftwaffe je iskala novo letalo, ki bi zamenjalo dvokrilnik Henschel Hs 123 (ti so bili popolnoma zastareli že leta 1942) in jurišnik Junkers Ju 87 (ki je bil prepočasen in pretežak). Zaradi izjemnih sposobnosti v nizkem letu in relativno velike moči so letalu Fw 190 namenili tudi vlogo jurišnika v dveh serijah: F in G.

Fw 190 F[uredi | uredi kodo]

Fw 190 F je temeljil na Fw 190 A-0/U4. Zgodnje testiranje se je pričelo maja 1942, nato pa so v Focke-Wulfu pričeli z načrtovanjem jurišne različice. Dodali so nov oklep na trebuh letala, s čimer so zaščitili rezervoarje za gorivo, pilotsko kabino, motor, pristajalni mehanizem in orožje, nameščeno na krilih. Komplet Umrüst-Bausatze št. 3 so namestili na letalo s pomočjo ETC-501 oz. ER4, hkrati pa so pritrdili po eno SC250 bombo na vsako krilo.

Fw 190 F-1

To novo letalo je dobilo oznako Fw 190 F-1. Prvih 30 letal niso izdelali na novo, ampak so le predelali model Fw 190 A-4/U3. Kmalu za tem pa je Focke-Wulf pričel s serijsko proizvodnjo.

Fw 190 F-2

Fw 190 F-2 so dobili s predelavo Fw 190 A-5/U3, nato pa so jih pričeli proizvajati. Izdelali so okoli 270 takih letal.

Fw 190 F-3

Fw 190 F-3 je temeljil na Fw 190 A-5/U17, ki je bil opremljen s podtrebušnim nosilcem ETC-501 in dvema dvojnima ETC-50 pod vsakim krilom. Izdelanih je bilo 432 letal.

Fw 190 F-4/-7

Zaradi težav z učinkovitim napadom letalstva na ruski tank T-34 so opustili razvoj podrazličic F-4 do F-7 in se posvetili konverzaciji Fw 190 A-8.

Fw 190 F-8

Fw 190 F-8 se je od različice A-8 razlikoval po malenkostno predelanemu sistemu vbrizganja goriva, ki je povečal učinkovitost na nizkih višinah za nekaj minut. F-8 je bil opremljen tudi s posodobljeno radijsko postajo FuG 16ZS, ki je omogočala boljšo povezavo s kopenskimi enotami. Letalo je bilo oboroženo z dvema 20 mm topovoma MG 151/20 (v sklopu kril) in dvema mitraljezoma MG 131 (nad motorjem). Več ducatov letal so uporabili za testiranje razne protioklepne oborožitve (raketa zemlja-zemlja WGr. 28, raket Panzerschrek, Panzerblitz 1 in R4M). Izdelanih je bilo najmanj 3.400 letal.

Fw 190 U

Izdelanih je bilo tudi več kompletov Umrüst-Bausätze za predelavo letala.

Fw 190 U1

U1 je bil komplet za daljinskega lovskega bombnika, ki je bil opremljen z nosilci V.Mtt-Schloβ (vsak je lahko držal en 300 l odvrgljiv rezervoar). Dodali so tudi nosilce za bombe ETC-503, s katerimi je lahko nosil po eno bombo SC250 pod vsakim krilom in dve pod trebuhom.

Fw 190 U2

U2 je bil komplet za torpedni bombnik, ki je bil opremljen z nosilci ETC-503 pod vsakim krilom in nosilcem ETC-504 pod trebuhom. Opremljen je bil tudi z namerilnim sistemom TSA 2A, ki je omogočal boljše zadevanje pomorskih ciljev.

Fw 190 U3

U3 je bil komplet za težkega torpednega bombnika, ki je bil opremljen s podtrebušnim nosilcem ETC-502, na katerem je lahko nosil en težki torpedo BT-1400. Zaradi velikosti torpeda so morali podaljšati repni nosilec kolesa. Model je bil opremljen z motorjem BMW 801S (2000 hp) in repnim delom letala Ta 152.

Fw 190 U4

U4 je bil komplet za nočnega lovca, ki je bil opremljen s dušilci plamena in drugo elektronsko opremo, ki je omogočala nočno letenje in pristajanje. Kot standardno oborožitev je lovec imel le dva topova MG 151/20, poleg tega pa so lahko na nosilce namestili tudi torpeda, bombe,...

Fw 190 F-9

Fw 190 F-9 je temeljil na Fw 190 A-9, ki pa je imel repni del letala Ta 152, nov izbočen pokrov kabine in štiri nosilce ETC-50 oz. ETC-70 pod vsakim krilom. Izdelanih je bilo več sto letal med decembrom 1944 in majem 1945.

Fw 190 G[uredi | uredi kodo]

Fw 190 G je bil načrtovan kot daljinski lovski bombnik (Jabo-Rei oz. Jagdbomber mit vergrösserter Reichweite). Po uspehu Fw 190 F kot jurišnika (Schlachtflugzeug) sta Luftwaffe in Focke-Wulf pričela preiskovati načine, kako bi povečali dolet serije F. Na podlagi ugotovitev so pričeli načrtovati serijo G.

Nekatera letala so v enotah priredili tako, da so lahko nosila 1000, 1600 ali 1800 kg bombe. Pri tem so hkrati ojačali podvozje in uporabili močnejše pnevmatike.

Skupaj je bilo izdelanih okoli 800 letal serije G. Celotno število izdelanih letal ne bo verjetno nikoli znano, saj so med vojno izdelali tudi t.i. kompozitna letala, ki so jih sestavili iz ostankov letal, ki so bila preveč poškodovana za popravilo. Eno takih letal je danes na razstavi v Nacionalnem letalskem in vesoljskem muzeju ZDA[28].

Fw 190 G-1

Fw 190 G-1 je temeljil na Fw 190 A-4/U8 (daljinski lovski bombnik). Prvotni testi so pokazali, da je z odstranitvijo vse oborožitve razen dveh krilnih topov MG 151 (hkrati pa odstranijo del pripadajočega streliva), G-1 sposoben nositi tri 250 kg bombe ali pa 2 bombi 250 kg in eno 500 kg bombo. Večina G-1 je na bojne polete letela s podkrilnim rezervoarjem. Ker so odstranili oborožitev, so lahko vgradili dodatni rezervoar za olje. Občasno so v letala vgradili tudi IFF FuG 25a in pa radijsko usmerjevalno napravo.

Fw 190 G-2

Fw 190 G-2 je temeljil na Fw 190A-5/U8. G-2 je bil opremljen podobno kot G-1, toda zaradi medvojnih razmer so zamenjali podkrilne nosilce s preprostejšimi V.Mtt-Schloß. Nekateri G-2 so bili opremljeni tudi z dodatnim rezervoarjem za olje (na mestu odstranjenega MG 17), medtem ko so bili nekateri opremljeni z dušilcem izpuha in pristajalnimi lučmi na levem krilu za potrebe nočnih operacij.

Fw 190 G-3

Fw 190 G-3 je temeljil na Fw 190 A-6. Kot predhodni podrazličici serije G je tudi G-3 imel le dva krilna topova MG 151. Vgradili so nosilce V.Fw. Trg, ki so omogočali hkratno nastavitev bomb in rezervoarja za gorivo. Ker sta bila tako dodana dva rezervoarja za gorivo, so povečali čas doleta za 2 uri in 30 minut. Posledično so v letalo vgradili tudi avtopilot PKS 11. Nekatera G-3, zgrajena konec leta 1943, so imela posodobljen motor BMW 801 D-2, ki je omogočal boljše letalske sposobnosti za krajši čas v nizkem letu.

Obstajala sta dva kompleta Rüstsätze:

  • R1: zamenjali so nosilce V.Fw. Trg s podkrilnimi nosilci topov WB 151/20. Tako je letalo imelo šest 20 topov; po navadi niso dodali dodatnega oklepa in odstranili so avtopilot. Različico so uporabili za napade na kopenske cilje in za napade na bombnike.
  • R5: odstranili so nosilce V.Fw. Trg s nosilci ETC 50. Prav tako so odstranili dodatni oklep in dodatni rezervoar za olje. V nekaterih letalih so ponovno namestili mitraljeze MG 17.
Fw 190 G-8

Fw 190 G-8 je temeljil na FW 190A-8. Uporabljal je isti pokrov kabine kot F-8 in je imel nameščene nosilce ETC 503, ki so lahko nosili bombe ali pa rezervoarje za gorivo.

Obstajala sta dva kompleta Rüstsätze:

  • R4: uporabljal je prenovljen pospeševalec GM1, a ni nikoli prišel v serijsko proizvodnjo;
  • R5: zamenjali so nosilce ETC 503 za nosilce ETC 50 oz. ETC 71. Zaradi podobnosti s F-8 je bil G-8 v serijski proizvodnji le krajši čas.

Šolske različice[uredi | uredi kodo]

Fw 190F-8/U1 (predelan kot S-8), Wk Nr 584219, Črni 30

Luftwaffe je pričela z zamenjavo starejših letal (kot je bila štuka) s Fw 190 in ker so piloti potrebovali letalsko urjenje za nov tip letala, so pričeli izdelovati šolske različice. Predelali so več starih Fw 190 A-5 in leta 1944 tudi A-8 tako, da so zamenjali rezervoar Mw50 z drugo pilotsko kabino. Predelali so tudi okvir letala, da so lahko uporabili tridelni pokrov kabine (odprl se je na stran). Sprva so jih poimenovali FW 190A8-U1, nato pa so jim dodali končnico S-5 oz. S-8. Izdelanih oz. predelanih je bilo 58 letal[29].

Proti koncu vojne[uredi | uredi kodo]

Po seriji D so pričeli različice poimenovati kot Ta-190 po Kurtu Tanku, saj je RLM spremenil politiko imenovanja letal (iz poimenovanja podjetja v poimenovanje glavnega inženirja). Tako je Tank postal prvi inženir, ki je bil počaščen na ta način. Letalo se je od izvirnega načrta radikalno spremenilo. Najbolj obetavni načrt je bil Ta 152H, ki je uporabljal vodnohlajeni motor Jumo 213E in imel večjo površino kril za boljše letalne lastnosti na velikih višinah. Glavni namen tega letala so bile napadalne akcije zoper bombnike B-29. Letalo je dosegalo hitrosti višje od 700 km/h, doseglo pa je operativno višino 15.000 m. Oboroženo je bilo z enim 30 mm topom in dvema mitraljezoma MG 151/20E. Toda zaradi proizvodnjih problemov, pomanjkanja materialov in prekinitve proizvodnje je bilo do konca vojne izdelanih le okoli 150 letal vseh različic. Hkrati so delali na razvoju prototipa Ta 152 C, ki je imel motor DB 603, 5 topov in krajša krila. Ta prototip je bil namenjen bojevanju v nižjih zračnih plasteh.

Fw 190A so v zadnjih dneh bojev na zahodni fronti uporabljali tudi za izstrelitev in usmerjanje vodljivih bomb Mistel. Večino Mistlov so tako izstrelili s pomočjo Fw 190.

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Zastava Francije Francija
  • Vojno letalstvo Francije je po vojni naročilo 64 letal Fw 190 A-5/A-6 pod oznako NC 900. Letalo so uporabljali le krajši čas, saj so jih umaknili zaradi problemov z motorji BMW-801.
Zastava Nemčije Nemčija
Zastava Madžarske Madžarska
Zastava Japonske Japonska
Zastava Romunije Romunija
Flag of the Soviet Union Sovjetska zveza
Zastava Turčije Turčija
  • Vojno letalstvo Turčije je prejelo 72 letal Fw 190 A-3a[30], s katerimi so posodobili svoje vojno letalstvo. Uporabljali so jih do leta 1949.

Fw 190 in Ki-61[uredi | uredi kodo]

Med vojno je Nemčija poslala eno letalo Fw 190 A-8 na Japonsko za tehnično ocenitev. Analiza Fw 190 je pomagala pri razvoju japonskega lovca Kawasaki Ki-100, ki je uporabljal zvezdasti motor. Glavna nemška pomoč je bila glede vgraditve širokega motorja v ozko ogrodje lovca. Predhodnik Ki-100 pa je bil Kawasaki Ki-61, ki je bil tudi navdahnjen z nemško tehnologijo in je uporabljal japonsko licenčno različico motorja Daimler-Benz DB 601, katerega so uporabljale zgodnje različice Bf 109[31].

Preživela letala[uredi | uredi kodo]

Focke-Wulf Fw 190 D-13/R11, Rumeni 10, serijska št.: 836017 (Champlin Fighter Museum, Phoenix, Arizona, 1995)

Trenutno obstaja najmanj 28 Fw 190, ki so bili izdelani med vojno; od tega jih je 15 v ZDA, 4 v Združenem kraljestvu, 3 v Nemčiji, 2 na Norveškem in po en v Franciji, Srbiji (Muzej letalstva v Beogradu), Makedoniji, Rusiji, Južnoafriški republiki in v Braziliji.

En Fw 190D se nahaja v Muzeju letalstva v Seattlu, en pa v Nacionalnem muzeju Vojnega letalstva ZDA (sposojen od Nacionalnega letalskega in vesoljskega muzeja (NASM)). NASM hrani tudi redki Ta 152 H-0/R-11 v Suitlandu (Maryland).

Dvig najdenega letala[uredi | uredi kodo]

Fw 190 A-3 - kmalu po dvigu

1. novembra 2006 so dvignili Fw 190A-3 z morskega dna v okolici otoka Sotra, blizu norveškega Bergna. Med vojno je pilot izvedel zasilni pristanek in se uspel rešiti iz letala, nato pa so ga rešili. Potem, ko so ga dvignili iz globine 60 m, so odkrili, da je letalo (Rumeni 16 iz IV./JG 5) v dobrem stanju, saj je manjkal le pokrov pilotske kabine in tekstilna prevleka[32].

Sodobni Fw 190[uredi | uredi kodo]

Leta 1997 je manjše nemško podjetje FLUGWERK GmbH[33] pričelo proizvajati nove Fw 190A-8. Letala gradijo povsem na novo, pri izdelavi pa si pomagajo z uporabo nekaj originalnih matric, uporabljajo originalne načrte in druge medvojne podatke. Registracijske številke se nadaljujejo, kjer so se končale medvojne; izdelana letala nosijo oznako FW 190A-8/N (N kot Nachbau; nemško reprodukcija, replika, klon). Nekatera letala so celo opremili z izvirnimi repnimi kolesi, ki so ostala iz druge svetovne vojne. Novembra 2005 so končali prva letala. Ker izvirni motorji BMW 801 niso bili več na voljo, so morali uporabiti kitajske licenčne motorje izvirnega ruskega motorja AŠ-82FN (14 valjni, dvovrstni, zvezdasti), ki pa so jih med vojno uporabljali nasprotniki Fw 190 (La-5 in La-7).

Pred kratkim je podjetje pričelo izdelovati tudi različico Fw 190D-9, ki bodo uporabljali predelan motor Allison V-1710 V-12, ki ga je med drugo svetovno vojno uporabljala P-39 Airacobra, še en nasprotnik Fw 190.

Tako je eden takih Fw 190A-8/N sodeloval v finskem vojnem filmu Tali-Ihantala 1944, pri čemer je bilo letalo pobarvano z istim vzorcem kot letalo polkovnika Ericha Rudorfferja iz leta 1944[34]. Film bo prikazan jeseni 2007.

White 1 Foundation je fundacija, ki se primarno ukvarja z obnavljanjem izvirnega Fw 190F, ki je letel v sestavi JG 3 Eismeer. Fundacija ima v lasti tudi par izvirnih motorjev Junkers Jumo 213 in nekaj drugih rezervnih delov.

Pregled vseh različic[uredi | uredi kodo]

Pregled vseh različic Fw 190[35]
Različica Motor Tip Oborožitev Proizvodnja
Fw 190 A-0 BMW 801 C-0 Prototip 2x MG/FF
4x MG 17
Ne
Fw 190 A-0/U1 BMW 801 C-1 Prototip 4x MG 17 Ne
Fw 190 A-0/U2 BMW 801 D Prototip 2x MG 17
2x MG 131
Ne
Fw 190 A-0/U3 BMW 801 C-1 Prototip 4x MG 17
2x MG FF/M
Ne
Fw 190 A-0/U4 BMW 801 C-1 Prototip 4x MG 17
2x MG FF/M
Ne
Fw 190 A-0/U5 BMW 801 C-1 Prototip 2x MG 17
2x MG 151
Ne
Fw 190 A-0/U6 Wright Prototip Brez Ne
Fw 190 A-0/U7 BMW 801 D Prototip Brez Ne
Fw 190 A-0/U8 BMW 801 D Prototip Brez Ne
Fw 190 A-0/U9 BMW 801 C-1 Prototip Brez Ne
Fw 190 A-0/U10 BMW 801 C-1 Prototip 2x MG 17
2x MF FF-G2
1x MG 151/20
Ne
Fw 190 A-0/U11 BMW 801 C-1 Prototip 4x MG 17
2x MG FF/M
Ne
Fw 190 A-1 BMW 801 D-1 lovec 4x MG 17
2x MG FF/M
avgust 1941
Fw 190 A-1/U1 BMW 801 D-1 lovec 4x MG 17
2x MG FF/M
Fw 190 A-1/U2 BMW 801 D-2 lovec 4x MG 17
2x MG FF/M
Fw 190 A-2 BMW 801 C-2 lovec 2x MG 17
2x MG FF/M
2x MG 151
Fw 190 A-2/U-1 BMW 801 C-2 lovec 4x MG 17
2x MG FF/M
Fw 190 A-2/U-3 BMW 801 C-2 jurišnik
Fw 190 A-3 BMW 801 D lovec
Fw 190 Aa-3 izvozni lovec
za Turčijo
Fw 190 A-3/U2 BMW 801 D
Fw 190 A-3/U4 BMW 801 D izvidniški lovec januar 1943
Fw 190 A-3/U7 lahki lovec za delovanje v višjih zračnih plasteh september 1942
Fw 190 A-4 BMW 801 D lovec avgust 1942
Fw 190 A-4 Trop tropski lovec in lovski bombnik december 1942
Fw 190 A-4/U3 BMW 801 D-2 lovski bombnik marec 1943
Fw 190 A-4/U4 BMW 801 D-2 izvidniški lovec
Fw 190 A-4/U8 lovski bombnik 2x MG 151/20 april 1943
Fw 190 A-4/R1 BMW 801 D lovec 2x MG 17
2x MG 151
2x MG FF
Fw 190 A-4/R6 BMW 801 D lovec 2x Werfergranaten 21
Fw 190 A-5 BMW 801 lovec januar 1943
Fw 190 A-5/y BMW 801 junij 1943
Fw 190 A-5/U1 lovski bombnik marec 1943
Fw 190 A-5/U3 BMW 801 D lovski bombnik 2x MG 17
2x MG 151
2x MG FF
1x 500 kg bomba
marec 1943
Fw 190 A-5/U4 BMW 801 D izvidniški lovec
Fw 190 A-5/U7 BMW 801 D 2x MK 103 ali 2x MK 108
Fw 190 A-5/U8 BMW 801 D daljinski lovski bombnik 2x MG 151/20 marec 1943
Fw 190 A-5/U9 BMW 801 D 2x MG 131
4x MG 151/20
1x 500 kg bomba
Fw 190 A-5/U10 BMW 801 D
Fw 190 A-5/U11 BMW 801 D uničevalec bombnikov
Fw 190 A-5/U12 BMW 801 D 2x MG 17
6x MG 151/20
junij 1943
Fw 190 A-5/U13 BMW 801 D lovski bombnik
Fw 190 A-5/U14 BMW 801 D torpedni bombnik
Fw 190 A-5/U15 BMW 801 D torpedni bombnik
Fw 190 A-5/U16 BMW 801 D uničevalec bombnikov 2x MG 17
2x MG 151/20
2x MG FF
2x MK 108
Fw 190 A-5/U17 BMW 801 D lovski bombnik 2x MG 17
6x MG 151/20 ali 4x MG 151/20
2x MG 103
Fw 190 A-5/R1 BMW 801 D
Fw 190 A-5/R6 BMW 801 D 2x MG 17
4x MG 151/20
marec 1944
Fw 190 A-6 BMW 801 D-2 lovec 2x MG 17
4x MG 151
junij 1943
Fw 190 A-6/R1 BMW 801 D-2 4x MG 151
Fw 190 A-6/R2 BMW 801 D-2 uničevalec bombnikov 2x MK 108
2x MG 17
2x MG 151/20
Fw 190 A-6/R3 BMW 801 D-2 uničevalec bombnikov 2x MK 103
2x MG 17
2x MG 151/20
Fw 190 A-6/R4 BMW 801 D-2 2x Werferganaten 21
Fw 190 A-6/R6 BMW 801 D-2 januar 1944
Fw 190 A-6/R11 BMW 801 D-2 nočni lovec
Fw 190 A-7 BMW 801 D-2 lovec december 1943
Fw 190 A-7/R1 BMW 801 D-2 1x MG 151 marec 1944
Fw 190 A-7/R2 BMW 801 D-2 uničevalec bombnikov 2x MK 108 marec 1944
Fw 190 A-7/R3 uničevalec bombnikov 2x MK 103
Fw 190 A-7/R4 BMW 801 D-2 uničevalec bombnikov 2x Werfergranaten 21
Fw 190 A-7/R6 BMW 801 D-2 januar 1944
Fw 190 A-8 BMW 801 D-2 lovec marec 1944
Fw 190 A-8/U1 dvosedežno šolsko letalo
Fw 190 A-8/U3
Fw 190 A-8/U11 torpedni bombnik
Fw 190 A-8/R1 4x MG 151
Fw 190 A-8/R2 uničevalec bombnikov 2x MK 108 april 1944
Fw 190 A-8/R3 uničevalec bombnikov 2x MK 103
Fw 190 A-8/R4 december 1944
Fw 190 A-8/R5
Fw 190 A-8/R6 april 1944
Fw 190 A-8/R7 jurišnik
Fw 190 A-8/R8 jurišnik 1944
Fw 190 A-8/R11 lovec za vse vremenske pogoje
Fw 190 A-8/R12
Fw 190 A-8D/NL
Fw 190 A-9 lovec september 1944
Fw 190 -9/R1 4x MG 151
Fw 190 A-9/R2 uničevalec bombnikov 2x MK 108
Fw 190 A-9/R3 uničevalec bombnikov 2x MK 103
Fw 190 A-9/R4
Fw 190 A-9/R6 september 1944
Fw 190 A-9/R11 lovec za vse vremenske pogoje
Fw 190 A-9/R12
Fw 190 A-10 lovski bombnik Ne
Fw 190 B-0 lovec za uporabo v višjih zračnih plasteh Ne
Fw 190 B-1 lovec za uporabo v višjih zračnih plasteh Ne
Fw 190 C-0 lovec za uporabo v višjih zračnih plasteh Ne
Fw 190 D-0 Ne
Fw 190 D-9 lovec september 1944
Fw 190 D-9/R11 lovec za vse vremenske pogoje
Fw 190 D-10 lovec Ne
Fw 190 D-11 lovec
Fw 190 D-11/R20
Fw 190 D-11/R21
Fw 190 D-12 lovski bombnik
Fw 190 D-12/R5 lovski bombnik
Fw 190 D-12/R11 lovec za vse vremenske pogoje
Fw 190 D-12/R21
Fw 190 D-12/R25
Fw 190 D-13 lovec 1945
Fw 190 D-13/R5 lovski bombnik
Fw 190 D-13/R11 lovec za vse vremenske pogoje
Fw 190 D-13/R21
Fw 190 D-13/R25
Fw 190 D-14 lovec Ne
Fw 190 D-15 lovec Ne
Fw 190 E izvidniško letalo Ne
Fw 190 F-1 lovski bombnik marec 1944
Fw 190 F-2 lovski bombnik oktober 1943
Fw 190 F-3 lovski bombnik maj 1943
Fw 190 F-3/R1
Fw 190 F-3/R3 2x MK 103
Fw 190 F-4 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-5 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-6 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-7 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-8 lovski bombnik april 1944
Fw 190 F-8/U1 dvosedežno šolsko letalo
Fw 190 F-8/U2 torpedni bombnik
Fw 190 F-8/U3 torpedni bombnik
Fw 190 F-8/U4 torpedni bombnik
Fw 190 F-8/U5 torpedni bombnik
Fw 190 F-8/U14 torpedni bombnik
Fw 190 F-8/U15 torpedni bombnik
Fw 190 F-8/R1 maj 1944
Fw 190 F-8/R2 2x MK 108
Fw 190 F-8/R3 2x MK 103
Fw 190 F-8/R5 daljinski lovec
Fw 190 F-8/R8
Fw 190 F-8/R11
Fw 190 F-8/R13 nočni lovski bombnik
Fw 190 F-8/R14 torpedni bombnik
Fw 190 F-8/R15 torpedni bombnik
Fw 190 F-8/R16 torpedni bombnik
Fw 190 F-9 lovski bombnik 1945
Fw 190 F-10 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-11 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-12 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-13 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-14 lovski bombnik Ne
Fw 190 F-15 lovski bombnik maj 1945
Fw 190 F-16 lovski bombnik
Fw 190 F-16/R14 torpedni bombnik
Fw 190 G-0 lovski bombnik Ne
Fw 190 G-1 lovski bombnik januar 1944
Fw 190 G-2 lovski bombnik oktober 1943
Fw 190 G-2/N nočni bombnik
Fw 190 G-2 lovski bombnik oktober 1943
Fw 190 G-2/N nočni lovski bombnik
Fw 190 G-3 lovski bombnik oktober 1943
Fw 190 G-3/w lovski bombnik november 1943
Fw 190 G-3 Trop tropski lovski bombnik
Fw 190 G-3/R5 lovski bombnik
Fw 190 G-3/N nočni lovski bombnik
Fw 190 G-4 lovski bombnik
Fw 190 G-4 Trop tropski lovski bombnik
Fw 190 G-5 lovski bombnik Ne
Fw 190 G-6 lovski bombnik Ne
Fw 190 G-7 lovski bombnik Ne
Fw 190 G-8 lovski bombnik marec 1944
Fw 190 G-8/R1 lovski bombnik maj 1944
Fw 190 G-8/R4 lovski bombnik
Fw 190 G-8/R5 lovski bombnik marec 1944
Fw 190 G-8 lovski bombnik Ne
Fw 190 G-10 lovski bombnik Ne
Fw 190 H-1 lovec za delovenje v višjih zračnih plasteh Ne
Fw 190 S-5 dvosedežno šolsko letalo
Fw 190 S-8 dvosedežno šolsko letalo

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Fw190.hobbyvista.com
  2. ^ Andrews in Morgan 1987, str. 225.
  3. ^ Shacklady 2005, str. 25.
  4. ^ 4,0 4,1 Green in Swanborough 2001, str. 13.
  5. ^ Price 2000, str. 6.
  6. ^ Janowicz 2001, str. 14.
  7. ^ Armin Faber
  8. ^ Rafwaffe
  9. ^ Luftwaffe.cz
  10. ^ Fw190.hobbyvista.com
  11. ^ Janowicz 2001, str. 25.
  12. ^ Luftwaffe.cz - Walter Adolph
  13. ^ 13,0 13,1 Janowicz 2001, str. 25-27.
  14. ^ Janowicz 2001, str. 32-34.
  15. ^ Janowicz 2001, str. 34-38.
  16. ^ Janowicz 2001, str. 38-40.
  17. ^ Janowicz 2001, str. 40-41.
  18. ^ Janowicz 2001, str. 41-43.
  19. ^ Janowicz 2001, str. 43-45.
  20. ^ Breffort & Joineau 2007, str. 25.
  21. ^ Janowicz 2001, str. 66-67.
  22. ^ 22,0 22,1 22,2 Focke-Wulf190.com
  23. ^ Focke-Wulf Fw 190D
  24. ^ Fw 190 V18/U1
  25. ^ Donald 1994, str. 80.
  26. ^ Donald 1994, str. 76.
  27. ^ Donald 1994, str. 80, 84.
  28. ^ NASM.si.edu
  29. ^ Focke Wulf FW 190 Vol. 1, Janowicz, str. 55-56.
  30. ^ Različica A-3 za izvoz
  31. ^ Vectorsite.net
  32. ^ Članek o dvigu letala
  33. ^ Flugwerk.de
  34. ^ Flugwerk.com
  35. ^ Lexikon der Wehrmacht.com in Fw 190 Hobbyvista.com
  • Andrews, C. F. and Morgan E. B. Supermarine Aircraft since 1914. London. Putnam. Second Edition. 1987. ISBN 085177 800 3.
  • Donald, David , ed. Warplanes of the Luftwaffe. London. Aerospace Publishing. 1994. ISBN 1-874023-56-5.
  • Green, William and Swanborough, Gordon. The Focke-Wulf 190: Fw 190. Newton Abbot, UK: David & Charles, 1976. ISBN 0-7153-7084-7.
  • Janowicz, Krzysztof. Focke-Wulf Fw 190, Volume 1. London: Kagero Publications, 2001. ISBN 83-89088-11-8.
  • Jessen, Morten. Focke-Wulf 190: The Birth of the Butcher Bird 1939-1943. London: Greenhill Books, 1998. ISBN 1-85367-328-5.
  • Kosin, Ruediger. The German Fighter Since 1915- translation of Die Entwicklung der deutschen Jagdflugzeuge. London: Putnam, 1988. ISBN 0-85177-822-4.
  • Lorant and Goyat, JG 300 (two volumes translated by Neil Page). Hamilton, MT: Eagle Editions, 2006. Vol. 1: ISBN 0-9761034-0-0, Vol. 2: ISBN 0-9761034-2-7.
  • Lowe, Malcolm. Production Line to Front Line #5, Focke-Wulf Fw 190. London: Osprey, 2003. ISBN 1-84176-438-8.
  • Nowarra, Heinz J. The Focke-Wulf Fw 190 Fighters, Bombers, Ground Attack Aircraft. West Chester, PA: Schiffer Publications, 1991. ISBN 0-88740-354-9.
  • Page, Neil. The Sturmgruppen - Bomber Destroyers 1944. Scale and Aircraft Modeling. March 2001.
  • Price, Alfred. Focke Wulf Fw 190 in Combat. London: Sutton Publishing, 2000. ISBN 0-7509-2548-5.
  • Rodeike, Peter. Jagdflugzeug 190. Eutin: Struve druck, 1998. ISBN 3-923457-44-8.
  • Ryle, E.B. and Laing, M. Walk Around Number 22: Focke-Wulf Fw 190A/F. Carrollton, TX: Squadron/Signal Publications, 1997. ISBN 0-89747-374-4.
  • Shacklady, Edward. Butcher Bird: Focke-Wulf Fw 190. Bristol, UK: Cerberus Publishing Ltd., 2005. ISBN 1-84145-103-7.
  • Wagner, Ray and Nowarra, Heinz. German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945. New York: Doubleday, 1971.
  • Winchester, Jim. Focke-Wulf Fw 190. Aircraft of World War II. London: Grange Books, 2004. ISBN 1-84013-639-1.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:

- v nemščini: