Ventilator

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gospodinjski električni ventilator

Ventilator (lat. ventilare, prezračiti) je puhalo, vetrilo, naprava, ki s potiskanjem zraka (ali drugih plinov) ustvarja zračni tok oz. umetni veter.

Vrste ventilatorjev[uredi | uredi kodo]

  • ventilator deluje kot nizkotlačna črpalka. Plin (ali para) je pri nizkem tlaku, ventilator ga komprimira le neznatno.
  • ventilator z vetrnico (je najbolj razširjen), se vrti in ustvarja aksialen zračni tok.
  • izrivalni ventilator (npr. meh)
  • batni ventilator (batna črpalka)
  • centrifugalni ventilator (centrifugalna črpalka).

Uporaba[uredi | uredi kodo]

  • za zračenje prostorov (klimatska naprava)
  • hlajenje naprav (motorjev, elektronskih vezij, hladilnih reber)
  • pri ogrevalnih napravah za hiter prenos toplote z vsiljeno konvekcijo
  • za pogon vozil na zračni blazini

Motor ventilatorja[uredi | uredi kodo]

Samostojen ventilator običajno poganja električni motor. Ventilatorji so pogosto neposredno povezani z motorjem, brez potrebe po jermenih ali zobčenikih. Elektromotor je skrit v notranjosti ventilatorja ali pa za njim. Za velike industrijske ventilatorje se uporabljajo trifazni asinhronski motorji, ki se namestijo v bližino ventilatorja, poganjajo pa ga jermeni in jermenice. Manjši ventilatorji se pogosto napajajo z nizko–momentnim indukcijskim motorjem z izmeničnim tokom ali motorji z ščetkami kot tudi brez njih na enosmerni tok. Ventilatorji, ki jih poganja izmenični tok pogosto uporabljajo višje napetosti, medtem ko ventilatorji ki jih poganja enosmerni tok uporabljajo manjšo napetost, običajno 24V, 12V ali 5V. Ventilatorji za hlajenje računalniške opreme uporabljajo izključno motorje na enosmerni tok brez ščetk, ki proizvajajo manj elektromagnetnih motenj.