Top

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.

V zadnjem stoletju pa prvotno poimenovanje za top ni več ustrezalo zaradi vse večje raznolikosti artilerijskega orožja. Začela se je delitev na topove, havbice in možnarje.

Topovi so orožja z dolgo cevjo, ki streljajo projektile pod nizkim kotom na velike razdalje in se uporabljajo predvsem za boj proti utrjenim položajem in oklepnim vozilom ali v primeru pomorskega bojevanja proti ladjam. Top imenujemo tudi vsa strelna orožja kalibrov večjih od 20mm, ki imajo cev daljšo od 25 kalibrov.

Top iz leta 1669 (Magdenburg, Nemčija)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi dokaz o uporabi topov so budistični reliefi iz leta 1128. Prva dokumentirana uporaba v Evropi pa sega v zgodnje 14. stoletje. Tovrstno orožje se je do sredine istega stoletja dodobro uveljavilo in je postalo sestavni del vsake armade. Prvi topovi so bili uliti iz brona ali kovani iz železa in so imeli gladke cevi. Iz njih so večinoma izstreljevali kamnite ali krogle ulite iz brona, ki so jih polnili s sprednje strani. Za boj proti živi sili pa so pogosto iz cevi izstreljevali koščke kovin ali žeblje.

Boforsov 40 mm top na francoski patruljni ladji

Razvoj topov do prve svetovne vojne[uredi | uredi kodo]

Počasno strelni topovi

Razvoj topov, ki jih srečamo v prvi svetovni vojni se začne v drugi polovici 19. stoletja. Revolucijo v razvoju topov pomeni izdelava topov s cevjo z žlebovi, ki so imeli bistveno večji domet od topov z gladko cevjo. Leta 1859 Nemci kot prvi uvedejo topove, ki jih polnijo z zadnje strani. Leta 1867 Rusi stare topove nadomestijo z novimi, ki jih polnijo od strani. Ruskemu zgledu leta 1868 sledi Španija in Švica, leta 1873 Francija, leta 1875 Avstrija in leta 1890 Velika Britanija. Z izboljšavami izdelave cevi, granat in smodnika Nemčija (topovi kalibra 8 in 9 cm) in Rusija (topovi kalibra 87 in 107mm) povečata domet topov za okoli 100 %. Leta 1877 povečajo domet francoskim topovom M1877 kalibra 80 in 90mm na 7.000m in nemškim topovom M96 kalibra na 8.000m. Istega leta povečajo domet francoskim oblegalnim topovom kalibra 120 in 155mm in ruskim oblegalnim topovom kalibra 107 in 152,4mm na 9.000m.

Hitro-strelni topovi

Revolucijo v hitrosti streljanja topov pomeni odkritje hidravlične zavore in zračnega povratnika, ki omogočata, da top pri strelu ostane na mestu (prejšnji, počasno-strelni topovi, so se ob strelu premaknili iz prvotne lege in so jih topničarji morali vrniti na prejšnje mesto in ponovno nameriti, kar je bilo zelo zamudno delo). Teoretična hitrost streljanja hitro-strelnega topa je znašala 25, praktična pa do 20 strelov na minuto, kar je bilo 10 krat hitreje od počasno-strelnih topov. Francija leta 1897 kot prva izdela hitro-strelni top: M.1897 kalibra 75mm, leta 1906 začno izdelovati ladijske topove M.1906 kalibra 65mm, leto dni kasneje pa še topove M.1907 kalibra 75mm in gorske topove kalibra 70mm. Do leta 1913 so izdelovali samo te manjše topove, ker se je takratna francoska vojaška doktrina predvidevala manevrski način bojevanja in se je zanašala na veliko mobilnost manjših topov. Nemčija do leta 1914 izdeluje lahke topove M.1906 kalibra 77mm in težje topove M.04 kalibra 100mm in M.1910 kalibra 130mm. Nemška vojaška doktrina je pravilno predvidevala, da bodo težki topovi zelo pomembni. Rusija se do leta 1914 usmeri predvsem v izdelavo topov M.1902 kalibra 76mm in M.1909 kalibra 107mm. Avstro-ogrska ta čas izdeluje predvsem topove M.5 kalibra 80mm. Velika Britanija do leta 1914 izdeluje predvsem topove M.IV kalibra 83,3mm. Srbija leta 1909 kupi od Francije topove M.1907 kalibra 75, gorske topove kalibra 70mm in počasno-strelne topove M.1897 kalibra 120mm.

Topovi v prvi svetovni vojni

Tekom vojne se domet topov poveča za 20 do 40 %. Izboljšala se je tako horizontalna (na 60 stopinj) kot vertikalna (od -10 do 45 stopinj) mobilnost topa. Lahke topove so premikali večinoma s konjenico, ki je postopoma izgubljala svoj pomen, težke topove so premikali s tovornjaki in traktorji, najtežje topove pa so montirali na železniške vagone. Pehota se je oborožila s posebnimi lahkimi pehotnimi topovi kalibra 37mm. Za delovanje proti letalom se razvije lahki protiletalski top. Za delovanje proti tankom se uporabljajo lahki poljski topovi. Za delovanje na terenu usposobijo mnogo oblegalnih, trdnjavskih, obalnih in celo ladijskih topov. Za delovanje proti zelo oddaljenim ciljem se razvijejo posebno težki topovi, od katerih je bil zelo dober nemški top kalibra 210mm in z dometom 130 km. S tem topom so leta 1918 obstreljevali Pariz iz okolice Crépy-en-Laonnois (departma Aisne), 120 km severovzhodno od Pariza.

Preglednica počasi strelnih topov po državah Država Velika Britanija Rusija Francija

Ime topa Poljski top 15 funtov M.I-IV Lahki poljski top M.1877 Top 42 linije M.1877 Poljski top 90 mm M.1877 De Bange Dolgi top 120 mm M.1878 De Bange

Kaliber (mm) 76,2 87 106,7 90 120 Dolžžina cevi v kalibrih 29,7 24 35 25,3 27 Teža topa (kg) 983 944 1.900 1.215 2.784 Teža izstrelka (kg) 6,35 6,65 16,4 7,95 18,3 Začetna hitrost izstrelka (m/s) 482 445 515 455 484 Domet (m) 5.500 6.470 8.750 6.900 8.950 Polje dejavnosti (v stopinjah °): horizontalno vertikalno

- - - - - -8 do +16 - - - -17 do +30 Način premikanja topa 6 konjev 6 konjev 6 konjev 6 konjev z živino

Preglednica počasi strelnih topov po državah Država Nemčija Avstro-ogrska Srbija

Ime topa Poljski top 96 Poljski top 9 cm M.75/96 Poljski top 80 mm M.85 De Bange Dolgi top 120 mm M.1897 Schneider

Kaliber (mm) 77 87 80 120 Dolžina cevi v kalibrih 27,3 23,7 28,8 26 Teža topa (kg) 945 1.108 1.000 3.080 Teža izstrelka (kg) 6,85 6,36 5,80 18 Začetna hitrost izstrelka (m/s) 465 448 480 575 Domet (m) 8.000 4.500 6.000 8.400 Polje dejavnosti (v stopinjah °): horizontalno vertikalno

- - - - -12 do +16 -10 do +25 -8,5 do +22,5 - Način premikanja topa 6 konjev 6 konjev 6 konjev z živino

Preglednica hitro strelnih topov Nemčije Ime topa Poljski top 96 n/A 10 cm K.04 13 cm K Lahki poljski top 16 Težki poljski top 15 cm K.16

Kaliber (mm) 77 105 135 77 149,3 Dolžina cevi v kalibrih 27,7 30 35 35 42,9 Teža topa (kg) 980 2.750 5.840 1.400 10.870 Teža izstrelka (kg) 6,9 18 42 6,9 52,5 Začetna hitrost izstrelka (m/s) 465 551 690 602 757 Domet (m) 8.400 11.200 16.500 9.100 22.000 Polje dejavnosti (vstopinjah °): horizontalno vertikalno

7 4 4 6 8 0 do +16 -5 do +30 0 do +26 0 do +40 -3 do +43 Način premikanja topa 6 konjev z živino z živino z živino motorno

Preglednica hitro strelnih topov Francije Ime topa Gorski top 65 mm M.1906 Poljski top 75 mm M.1897 Dolgi top 105 mm M.1913 Schneider 155 mm M.1916 Dolgi top 220 mm M.1917

Kaliber (mm) 65 75 105 155 220 Dolžina cevi v kalibrih 18,6 34,5 28,4 47,5 35 Teža topa (kg) 400 1.250 2.300 12.250 25.000 Teža izstrelka (kg) 3,8 5,3 15,64 43,1 100,5 Začetna hitrost izstrelka (m/s) 330 550 550 790 775 Domet (m) 5.500 8.000 12.560 20.000 22.000 Polje dejavnosti (vstopinjah °): horizontalno vertikalno

100 promilov 100 promilov 105 promilov 110 promilov 20 -10 do +33 -11 do +18 0 do +37 0 do +37 0 do +45 Način premikanja topa 4 tovorne živali 6 konjev z živino ali mehanično motorno motorno

Preglednica hitro strelnih topov ostalih držav Država Srbija Italija Rusija Avstro-ogrska Velika Britanija

Ime topa Hitrosrelni poljski top M.1911 Schneider Hitrosrelni poljski top 75 mm M.1911 Deport Poljski top 76,2 mm M.1902 Poljski top 8 cm M.5 Poljski top 18 funtov M.IV

Kaliber (mm) 75 75 76,2 76,5 83,8 Dolžina cevi v kalibrih 31,4 - - 30 29,4 Teža topa (kg) 1.040 1.070 - 1.020 1.428 Teža izstrelka (kg) 6,5 6,5 6,5 6,6 8,38 Začetna hitrost izstrelka (m/s) 500 - 588 500 498 Domet (m) 5.800 8.000 8.000 7.000 8.680 Polje dejavnosti (v stopinjah °): horizontalno vertikalno

6 - - 140 promilov 9 -12 do +16 0 do +45 - -7,5 do +18 0 do +37,5 Način premikanja topa 6 konjev 6 konjev 6 konjev 6 konjev 6 konjev

Sodobni topovi[uredi | uredi kodo]

Z izumom risane cevi, za povečanje stabilnosti izstrelkov so postali topovi izjemno natančni, njihov doseg pa se je zelo povečal. Sodobni topovi se polnijo z zadnje strani in izstreljujejo granate ali raketne izstrelke z različnimi konicami (odvisno od cilja). Kjub očitnim prednostim risanih cevi se zopet predvsem v sodobnih oklepnih vozilih uporabljajo gladke cevi, ki omogočajo isztreljevanje vodenih raket in kinetičnih penetratorjev saj te vrste izstrelkov za stabilizacijo uporabljajo krilca in ne vrtilne sile.

Vrste izstrelkov[uredi | uredi kodo]

  • krogle : Kamnite, bronaste ali železne
  • verigarice : Več manjših krogel povezanih med seboj z verigo. Tovrstni izstrelki so se uporabljali predvsem za boj proti živi sili ali za trganje jader sovražnih ladij. Učinkoviti samo na kratkih razdaljah.
  • karteče : Platnene vreče napolnjene z železnimi ali svinčenimi kroglicami ali drugimi drobnimi predmeti za boj iz bližine proti sovražnikovi živi sili.
  • granate : V sodobnem vojskovanju se uporabljajo granate z različnimi polnjenji za različne cilje. Lahko so vodene ali nevodene.
  • kinetični penetratorji : Moderna oblika protioklepnih izstrelkov, ki za prebijanje oklepa ne uporabljajo ekplozivnega polnenja, temveč puščici podoben podkalibrski izstrelek narejen iz kovin z veliko gostoto npr. urana ali volframa.
  • raketni izstrelki : Najmodernejša oblika artilerijskega vojskovanja, kjer se iz cevi izstreli vodena raketa, ki se jo usmerja do cilja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]