Hawker Tempest

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hawker Tempest(podatki za model V)
Hawker Tempest ExCC.jpg
Tip: lovsko letalo
Posadka: 1
Prvi polet: 2. september 1942
Uvedeno v službo: 1943
Proizvajalec: Hawker, Združeno kraljestvo
Dolžina: 10,26 m
Razpon kril: 12,49 m
Višina: 4,90 m
Površina kril: 28 m²
Teža praznega letala: 4.195 kg
MTOW: 5.170 kg
Motor: en tekočinsko hlajeni 24 valjni H-motor 2.400 konjski Napier Sabre IIB. Namesto klasičnih ventilov je uporabljal posebne drsne srajčke, ki so bile med steno valjev in bati.
Največja hitrost: 700 km/h na višini 5.180 m
Bojni dolet: 2.465 km z dodatnimi rezervoarji
Operativna višina: 11.125 m
Hitrost vzpona: 23,9 m/s
Obremenitev kril: 184.86kg/m²
Topovi: 4 x 20 mm Mark II Hispano
Bojni tovor: do 454 kg bomb ali
Drugo: 8 75 mm raket
Uporaba: druga svetovna vojna


Hawker Tempest (angleško Vihar) je bilo britansko lovsko letalo druge svetovne vojne. Letalo podjetja Hawker, je pod vodstvom Sydneya Camma ustvarilo novo lovsko letalo na podlagi izkušenj z lovcem Hawker Typhoon, ki ga je sprva poimenovalo Hawker Typhoon II, kasneje pa je dobilo ime, pod katerem ga poznamo še danes. Tempest je postal eno najmočnejših lovskih letal druge svetovne vojne. V uporabi je ostal do petdesetih let 20. stoletja.

Zgodovina letala[uredi | uredi kodo]

Britanci so z lovcem Typhoon sicer dobili dokaj dobro lovsko letalo, vendar pa je zaradi določenih pomankljivosti tega modela in napredka pri aerodinamičnih karakteristikah, Združeno kraljestvo potrebovalo sodobnejše lovsko letalo. Ameriški izsledki na področju laminarnega toka so povzročili, da je izraba površine krila povečala vzgon in omogočila večje hitrosti, kar so američani s pridom uporabili na svojem lovcu North American P-51 Mustang.

Tako so začeli pri Hawkerju proizkušati novo tehniko gradnje in jo vgrajevati v novega lovca, ki je imel čisto na začetku delovno ime Hawker P. 1012. Sprva so letalu namenili daljša krila kot Typhoonu, vendar so kasneje odrezali konice, kar je skupen razpon kril skrajšalo in ga naredilo manjšega od tistega pri originalnem Typhoonu. Zaradi potrebe po veliki kapaciteti streliva so obstoječe Hispanove topove pomaknili globlje v krilo, ki je zato dobilo značilno tanko elipsasto obliko, podobno tisti s Supermarine Spitfire-ja.

Naslednja izboljšava je bila prestavitev hladilnikov motorja izpod trupa v krila, kar je še dodatno izboljšalo aerodinamiko in zvišalo hitrost Tempestu, kot so letalo poimenovali v sklepni fazi razvoja. Prestavitev hladilnikov pa je povzročila izgubo prostora za rezervoarje, ki jih je imel Typhoon na istem mestu in prisilil konstruktorje, da so letalo podaljšali in tanke za gorivo namestili v trup pred pilotsko kabino. S tem so lahko povečali tudi kapaciteto rezervoarjev, kar je letalu omogočalo velik dolet.

Dodatnih sprememb je bilo deležno tudi podvozje, ki je bilo višje in nameščeno širše, kar je bilo potrebno zaradi višjih pristajalnih hitrosti letala. Pnevmatike so bile izdelane posebej za to letalo, saj so morale biti ožje od klasičnih, da so se prilegale krilu.

Letalo se je izkazalo za izjemno okretno in zanesljivo v zraku, še posebej v nižjih zračnih plasteh, zaradi izjemne hitrosti in visokih pristajalne hitrosti pa je bilo za neizkušene pilote lahko nevarno. Prvi prototip je poletel 2. septembra 1942, serijska proizvodnja pa se je začela v začetku leta 1943 z modelom Tempest V. Modeli I, II (omenjen v nadaljevanju), III in IV so sicer nastali, vendar serijska proizvodnja ni nikoli stekla. Tempest III, opremljen z motorjem Griffon 85 je kasneje postal prototip za naslednje Hawkerjevo letalo, Hawker Sea Fury.

Izvedenke[uredi | uredi kodo]

Tempest V[uredi | uredi kodo]

Tempest V. je bil prvi serijski Tempest, ki je prišel v enote RAF šele aprila 1944. Sprva so letalo uporabljali kot lovsko / jurišno letalo, kasneje, ob nemških napadih na London z letečimi bombami V-1, pa so ta eltala zaradi visokih hitrosti in izjemnih letalnih lastnosti v nižjih zračnih plasteh uporabljali za boj proti tej nevarnosti. Tako je bilo največ raket V-1 sestreljenih ravno s tem tipom letala. Poleg tega pa je bil Tempest V v boju z nemškimi reaktivnimi lovci Messerschmitt Me 262 Schwalbe eno najbolj nevarnih in uspešnih zavezniških letal.

Tempest II[uredi | uredi kodo]

To izvedenko velja omeniti, ker je bila edini prototip, opremljen z radialnim motorjem Bristol Centaurus, ki je nastal na podlagi zaplenjenih nemških lovcev Focke-Wulf Fw 190. Letalo je bilo namenjeno za boj na Pacifiku proti Japonski, vendar ni od 452 izdelanih lovcev nobeden videl akcije. Po vojni jih je Velika Britanija nekaj prodala Indiji in nekaj Pakistanu.

Tempest VI[uredi | uredi kodo]

Zadnja različica, Tempest VI. je bila opremljena z motorjem Sabre V. z 2,340 KM. Izdelali so 142 letal, ki so jih kasneje uporabljali za šolska letala in letala za vleko zračnih tarč. To je bilo tudi zadnje britansko vojaško propelersko letalo v uporabi. Zadnje primerke so »upokojili« leta 1953.

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]