North American P-51 Mustang

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
North American P-51 Mustang
P-51D Mustangi 375. lovske eskadrilje, 8. zračna armada, sredi leta 1944. Letala so opremljena s po dvema odvrgljivima rezervoarjema za gorivo, kar je omogočalo polet do Berlina in nazaj.
Vloga Lovsko letalo
Izvor Združene države Amerike
Proizvajalec/-ci North American Aviation
Krstni polet 26. oktobra 1940
Uveden 1942
Status iz aktivne vojaške rabe umaknjen 1984, še vedno v civilni rabi
Glavni uporabniki Vojno letalstvo Kopenske vojske ZDA (USAAF)
Kraljevske zračne sile (RAF)
Kitajski nacionalisti
številni ostali
Število izdelanih več kot 15,000[1]
Cena enote US$50,985 leta 1945[2]
Izpeljanke North American F-82 Twin Mustang
Piper PA-48 Enforcer
Rolls-Royce Mustang Mk.X
Mustang P-51A (z motorjem Allison)
Izvidniško letalo Mustang P-51C v barvah 332. lovske skupine, znane enote, sestavljene iz Afroameričanov (Tuskegee Airmen)

North American Aviation P-51 Mustang je bil ameriški enosedežni lovec in lovski bombnik dolgega doleta, ki so ga uporabljali med drugo svetovno vojno, v korejski vojni in drugih oboroženih spopadih.

Zasnova in uporaba[uredi | uredi kodo]

Zasnovali, oblikovali in izdelovali so ga v podjetju North American Aviation (NAA) na osnovi neposredno predane specifikacije britanske nabavne komisije. Prototipni NA-73X so predstavili 9. septembra 1940, 102 dneva po podpisu pogodbe; z naknadno vstavljenim motorjem je prvič poletel 26. oktobra.[3]

Mustang je bil izvirno zasnovan za uporabo motorja Allison V-1710, ki pa je imel na večjih višinah omejeno sposobnost; zaradi ameriških dnevnih bombniških napadov visoko letečih bombnikov se je v Evropi večina zračnih bojev odvijala na teh višinah. Sprva so ga s s tem motorjem operativno uporabljali v RAF, in sicer kot taktično izvidniško letalo in kot lovski bombnik (Mustang Mk I; Angleži so tudi letalu dali ime Mustang). Po angleškem predlogu so v različice P-51B in C vgradili angleški vrstni vodno hlajeni motor Rolls-Royce Merlin, kar je znatno vplivalo na Mustangove sposobnosti v višjih zračnih plasteh nad 4.500 m in mu omogočilo zmogljivost, enakovredno ali boljšo v primerjavi z nemškimi lovci.[4][nb 1] Končni različici, P-51D in P-51K, sta bili opremljeni z motorjem Packard V-1650-7 (motor je po licenci izdelovana različica dvostopenjskega dvohitrostnega prisilno polnjenenega motorja Rolls-Royce Merlin) in oboroženi s po šestimi 12.7 mm M2 Browningovimi strojnicami. Vizuelno ti različici najenostavneje prepoznamo po mehurjastem panoramskem pokrovu pilotske kabine, ki je omogočal boljšo vidljivost.[6]

Od konca 1943 so v ameriški 8. zračni armadi za lovsko spremstvo bombniških napadov globoko v nacistično Nemčijo uporabljali različico P-51B; od sredine leta 1944 jo je nadomeščala različica P-51D. Medtem so v 2. taktični zračni armadi RAF in v ameriški 9. zračni armadi z Merlini opremljene Mustange uporabljali zlasti kot lovski bombnik. Kombinirana uporaba Mustanga v obeh vlogah je pripomogla, da je v drugi polovici leta 1944 moč Luftwaffe znatno opešala,[7] čeprav nekateri menijo, da je k temu znatno pripomogla tudi uporaba letala P-47 Thunderbolt.[8]

Rajhmaršal Hermann Göring, medvojni poveljnik nemške Luftwaffe, naj bi dejal: »Ko sem videl Mustange nad Berlinom, sem vedel, da je igre konec.«[9][10]

P-51 je bil v uporabi tudi v zavezniških letalstvih v Sredozemlju in Severni Afriki, v omejeni rabi pa tudi na pacifiškem bojišču proti Japonski. Piloti so v času druge svetovne vojne z letalom sestrelili 4.950 sovražnikovih letal.[nb 2]

Ob začetku korejske vojne je bil Mustang glavni lovec Združenih narodov, dokler te vloge niso prevzeli reaktivni lovci prve generacije, zlasti F-86 Sabre; po tem so Mustange uporabljali zlasti kot lovske bombnike. Kljub naraščajoči uporabi reaktivnih letal pa je Mustang pri nekaterih letalstvih ostal v uporabi do zgodnjih 1980-ih. Po zaključku 2. svetovne in korejske vojne so veliko letal predelali za civilno rabo, zlasti za letalske tekme, kasneje pa vedno bolj predelovali v leteča muzejska letala na mitingih.

Letalo v medijih[uredi | uredi kodo]

Z letali je bila po prehodu s P-47 Thunderbolt opremljena 332. lovska skupina, sestavljena iz Afroameričanov; o tej enoti je George Lucas leta 2012 posnel film »Red Tails« (Rdeči repi)[12]

Specifikacije (P-51D Mustang)[uredi | uredi kodo]

Shematski prikaz letala P-51D Mustang

Pogon: propelersko letalo
Dolžina: 9.83 m
Razpon kril: 11.28 m
Višina: 4.08 m
Površina kril: 21.83 m²
Prazna teža: 3.465 kg
Polna teža: 4.175 kg
Največja vzletna teža: 5.490 kg
Motor: Packard V-1650
Tip motorja: vrstni, vodno hlajen, prisilno polnjen, 12-valjni
Moč motorja: 1.490 konjskih moči (1,111 kW) pri 3.000 o/min[13]; 1,720 konjskih moči z uporabo dodatne moči v sili
Najvišja hitrost: 703 km/h (na višini 7.600 m)
Potovalna hitrost: 580 km/h
Minimalna vzgonska hitrost: 160 km/h
Dolet: 2.755 km (z zunanjimi rezervoarji)
Najvišja višina: 12.800 m
Hitrost vzpenjanja: 16,3 m/s

Oborožitev:

  • 6× 12.7mm M2 Browning strojnica z 1.880 naboji
  • 2× pritrdilni mesti za do 907 kg bomb
  • 6× ali 10× T64 5.0 in (127 mm) H.V.A.R rakete (od P-51D-25, P-51K-10 dalje)

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Medtem ko so z Merlini opremljeni Mustangi v primerjavi z Allison različicami na višinah nad 4.500 m izkazovali znatno višje končne hitrosti, pa je samo mit, da naj bi bil z Merlini izboljšan tudi dolet; odvisno od okoliščin, sta obe različici imeli podobno dolg dolet.[5]
  2. ^ Med zavezniškimi letali je po številu zračnih zmag P-51 na drugem mestu, za palubnim Grumman F6F Hellcat.[11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "North American P-51D Mustang." National Museum of the United States Air Force, 2 April 2011. Pridobljeno: 17. januar 2012.
  2. ^ Knaack 1978.
  3. ^ Kinzey 1996, str. 5.
  4. ^ Kinzey 1996, str. 56.
  5. ^ Kinzey 1996, str. 57.
  6. ^ Kinzey 1997, str. 10–13.
  7. ^ Gunston 1984, str. 58.
  8. ^ "USAF Historical Study 70." Tactical Operations of the Eighth Air Force 6 June 1944 to 8 May 1945, Appendix 3, p. 241.
  9. ^ Bowen 1980[potrebna stran]
  10. ^ Sherman, Steven. "Aces of the Eighth Air Force in World War Two." Ace pilots, junij 1999. Pridobljeno: 7. avgust 2011.
  11. ^ Tillman 1996, str. 78–79.
  12. ^ "Red Tails (2012)". IMDb. Pridobljeno dne 16.5.2014. 
  13. ^ "Objects: A19520106000 – Packard (Rolls-Royce) Merlin V-1650-7." Smithsonian National Air and Space Museum, Collections Database.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Bowen, Ezra. Knights of the Air (Epic of Flight). New York: Time-Life Books, 1980. ISBN 0-8094-3252-8.
  • Gunston, Bill. Aerei della seconda guerra mondiale (in Italian). Milan: Peruzzo editore, 1984. No ISBN.
  • Kinzey, Bert. P-51 Mustang in Detail & Scale: Part 1; Prototype through P-51C. Carrollton, Texas: Detail & Scale Inc., 1996. ISBN 1-888974-02-8
  • Knaack, Marcelle Size. Encyclopedia of U.S. Air Force Aircraft and Missile Systems: Volume 1 Post-World War II Fighters 1945–1973. Washington, D.C.: Office of Air Force History, 1978. ISBN 0-912799-59-5.
  • Tillman, Barrett. Hellcat Aces of World War 2. London: Osprey Aerospace, 1996. ISBN 1-85532-596-9.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]