Vought F4U Corsair

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
F4U Corsair
Obnovljen F4U Corsair s sodobnimi oznakami Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike
Vloga za letalonosilke primerno lovsko letalo
Izvor Združene države Amerike
Proizvajalec/-ci Chance Vought
Krstni polet 29. maj 1940
Uveden 28. december 1942
Upokojen 1979 (Honduras)
Glavni uporabniki Vojna mornarica Združenih držav Amerike
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike
Kraljeva vojna mornarica
Kraljeve zračne sile Nove Zelandije
Izdelovan 1942-1953
Število izdelanih 12.571
Izpeljanke Goodyear F2G Corsair
Slika letala, ki jasno kaže posebnost - »lomljeno krilo«, s katerim so rešili težavo velikega propelerja in s tem zahtevane oddaljenosti trupa od tal, kar pa bi lahko brez te posebnosti ob trdih pristankih na letalonosilkah po drugi strani povzročilo lomljenje podvozja.

Chance Vought F4U Corsair je bilo palubno lovsko letalo, ki je bilo v uporabi zlasti v drugi svetovni vojni ter v korejski vojni.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Povpraševanje po letalu je kmalu preseglo Voughtove proizvodne zmogljivosti, zato sta letalo pričeli proizvajati tudi tovarni Goodyear in Brewster: Goodyearovi so nosili oznako FG, Brewsterjevi F3A. Od prve izdelave prototipa za Vojno mornarico ZDA leta 1940 do zaključne serije leta 1953 za Francijo so izdelali 12.571 F4U Corsairjev tovarne Vought,[1] v 16 ločenih različicah, v najdaljšem času proizvodnje kateregakoli propelerskega lovskega letala v zgodovini ZDA (1942-1953).[2][3][4]

Corsair so uporabljale Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Kraljeva vojna mornarica in Kraljeve zračne sile Nove Zelandije, kasneje pa tudi francoska mornarica in ostale manjše sile do 1960-ih. Zelo hitro je postal najbolj uporaben mornariški lovski bombnik druge svetovne vojne. Nekateri japonski piloti so ga obravnavali kot najnevarnejšega lovca ZDA,[5] in dejansko je ameriška mornarica izračunala razmerje zmage:izgubljena letala v višini 11:1.[6] Poleg tega, da je bil izvrsten lovec, se je Corsair izkazal tudi kot odličen lovski bombnik. V tej vlogi so ga kasneje skoraj izključno uporabljali v korejski vojni in med francoskimi kolonialnimi vojnami v Indokini ter Alžiriji.[7]

Visoka končna hitrost letala ter vgrajene napredne tehnološke rešitve so v začetku zavirale njegovo široko uporabo na morju, medtem ko na kopenskih letališčih te ovire niso bile tako opazne. Tako so ga na ameriških letalonosilkah pričeli uporabljati šele v drugi polovici leta 1944, potem ko so britanski piloti na svojih letalonosilkah razvili taktiko polkrožnega pristanka, s katerim so odpravili problem pomanjkanja vidljivosti zaradi dolgega nosu letala.[8]

Letalo v medijih[uredi | uredi kodo]

Letalo ima eno izmed vlog (»Kapitan«) v Disneyevem animiranem filmu Avioni (Airplanes, 2013).[9][10]

Navedki[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Shettle 2001, str. 107.
  2. ^ O'Leary 1980, str. 116.
  3. ^ Donald 1995, str. 244.
  4. ^ Wilson 1996.
  5. ^ Jablonski 1979, str. 171.
  6. ^ Donald 1995, str. 246.
  7. ^ Pilot's Manual 1979, Uvod.
  8. ^ O'Leary 1980, str. 111.
  9. ^ "Airplanes Official Web Site". Disney. Pridobljeno dne 27.1.2014. 
  10. ^ "Avioni". Kolosej kinematografi. Pridobljeno dne 27.1.2014. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Donald, David, ed. American Warplanes of World War II. London: Aerospace Publishing. 1995. ISBN 1-874023-72-7.
  • Jablonski, Edward. Airwar. New York: Doubleday & Co., 1979. ISBN 0-385-14279-X.
  • O'Leary, Michael. United States Naval Fighters of World War II in Action. Poole, Dorset, UK: Blandford Press, 1980. ISBN 0-7137-0956-1.
  • Pilots Manual for F4U Corsair. Appleton, Wisconsin: Aviation Publications, 1977 (reprint). ISBN 0-87994-026-3.
  • Shettle, M.L. Marine Corps Air Stations of World War II. Bowersville, Georgia: Schaertel Publishing Co., 2001. ISBN 0-9643388-2-3.
  • Wilson, Randy. "From Bent-winged Bird to Whistling Death." The Dispatch. Midland, Texas: Confederate Air Force, 1996.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

V angleškem jeziku: