Supermarine Spitfire

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spitfire se povezuje sem, za druge pomene glej Spitfire (razločitev)
Supermarine Spitfire (podatki za model Vb[1])
Ray Flying Legends 2005-1.jpg

Supermarine Spitfire
Tip: lovsko letalo
Posadka: 1
Prvi polet: 5. marec 1936
Uvedeno v službo: 1938
Proizvajalec: Supermarine, Velika Britanija
Konstruktor: R. J. Mitchell
Dolžina: 9,12 m
Razpon kril: 11,23 m
Višina: 3,86 m
Površina kril: 22,48
Teža praznega letala: 2.309 kg
MTOW: 3.000 kg
Motor: en 12 valjni vrstni vodnohlajeni Rolls-Royce Merlin 45, 1.470 KM
Največja hitrost: 605 km/h
Bojni dolet: 760 km
Najdaljši dolet: 1840 km
Operativna višina: 11.300 m
Hitrost vzpona: 13,5 m/s
Obremenitev kril: 119.91 kg/m²
Mitraljezi: 4x .303 (7,62 mm)
Topovi: 2x 20 mm Hispano Suiza HS.404
Bojni tovor: 2x110 kg (na podkrilnih nosilcih)
Drugo: /
Uporaba: druga svetovna vojna
izraelska osamosvojitvena vojna


Supermarine Spitfire je bilo britansko lovsko letalo druge svetovne vojne.

Spitfire je s svojo značilno obliko in odličnimi manevrskimi sposobnostmi nedvomno eno od najbolj znanih in prepoznavnih letal druge svetovne vojne, svojo nalogo pa je to letalo kot eno zadnjih propelerskih letal opravljalo vse do sredine petdesetih let 20. stoletja, ko so nebo že prevzeli novi reaktivni lovci in bombniki [2].

Vsebina

[uredi] Zgodovina

R.J. Mitchell je začel svojo kariero letalskega konstruktorja kmalu po prvi svetovni vojni, ko je začel snovati enokrilna športna letala, s katerimi se je vključil v tekmovanja za Schneiderjev pokal. To hitrostno tekmovanje vodnih letal je osvojil kar štirikrat; leta 1922 z letalom Sea Lion II, leta 1927 z letalom S 5, leta 1929 z modelom S 6 in 1931 z izboljšanim modelom S 6b. Svoje uspehe je dosegel s kombinacijo močnega motorja in z do skrajnosti dodelano aerodinamično obliko svojih letal.

To kombinacijo je uporabil tudi leta 1931, ko je na zahtevo letalskega ministrstva vstopil v natečaj za novo enokrilno lovsko letalo zračnih sil Združenega kraljestva. K natečaju je pristopil z lovcem fiksnega podvozja, odprte kabine in obrnjenim »galebjim krilom«, opremljenim z močnim motorjem Rolls-Royce Goshawk. Letalo, poimenovano Supermarine Tip 224 ni bilo izbrano na natečaju, ministrstvo pa ni bilo zadovoljno z nobenim od predstavljenih letal. Mitchell nad tem ni obupal in je začel letalo dodelovati in prenavljati.

Prenovljen Spitfire je dobil uvlačljivo podvozje in zaprto kabino, Mitchell pa je v kabino dodal še kisikovo masko za letenje na velikih višinah, in letalo je opremil z motorjem Rolls-Royce PV-12, ki se je kasneje preimenoval v Rolls-Royce Merlin. Ta motor je kasneje poganjal modele od Mk I do Mk IX, kasneje pa ga je zamenjal novi motor, Rolls Royce Griffon.

Leta 1935 je ministrstvo ponovilo natečaj za novo lovsko letalo. Supermarine je na natečaj pristopil z izboljšano različico Modela 224, ki pa je bil tudi tokrat zavrnjen. Tokrat ga je ministrstvo zavrnilo zaradi nezadostne ognjene moči. Letalo je bilo namreč opremljeno samo s štirimi mitraljezi, ministrstvo pa je zahtevalo oborožitev z najmanj osmimi. Mitchellova konstrukcija krila ni omogočala vstavitve dodatnih mitraljezov, zaradi česar je moral konstruktor poseči po skrajni metodi, ki se je kasneje izkazala za revolucionarno. Ustvaril je letalo z elipsastimi krili.

Elipsasto krilo nudi največ vzgona glede na dolžino[3], hkrati pa je v njem dovolj prostora za oborožitev. Tovrstna oblika krila se tudi najbolj obnese v situacijah, ko pilot izgubi nadzor nad letalom, saj letalo obdrži v pokončnem položaju, to pa je odločilnega pomena pri ponovni vzpostavitvi nadzora. Idejo o krilu takšne oblike je Mitchell dobil od Nemcev. Zgledoval se je namreč po nemškem letalu Heinkel He 70, pri čemer je krilo svojega letala malce prilagodil in stanjšal. Ena od bistvenih izboljšav je bila rahla ukrivljenost krila, ki je še dodatno pripomogla k obvladovanju letala v ostrih zavojih pri nizkih hitrostih. Ta izboljšava pa se je izkazala za dvorezni meč, saj je zaradi tankega prereza krila le-to pri velikih hitrostih znalo delati težave. Pogosto se je namreč dogajalo, da je aerodinamična sila na usmerjevalna krilca povzročila takšno spremembo toka zraka okoli krilc, da je sila laminarnega toka obrnila konico krila v napačno smer.

Kljub nekaterim težavem je tako predelano letalo z imenom Tip 300 ministrstvo sprejelo pod delovnim imenom F.10/35.

[uredi] Rojstvo Spitfira

Ministrstvo je na Vickers-Armstrong, lastnika podjetja Supermarine, poslalo seznam možnih imen za letalo, na koncu pa so na predlog takratnega direktorja Vickers-Armstronga, Sir Roberta MacLeana sprejeli ime Spitfire. Izraz izhaja iz elizabetanskih časov in pomeni temperamentno in pobesnelo žensko ali dekle[4], v podjetju pa so ga neuradno uporabili že za prvotno letalo F.7/30 Tip 224.

Prototip Spitfira, K5054, je prvič poletel 5. marca 1936, le nekaj mesecev za prototipom lovca Hawker Hurricane z letališča Eastleigh Aerodrome v Southamptonu. Preizkusni pilot Vickersa, stotnik J. Mutt Summers je letalo testiral do 26. maja 1936, nato pa ga je predal v preizkušanje uradnemu centru za preizkušanje letal in orožja. Ministrstvo za obrambo je še pred končnim poročilom centra naročilo 310 letal, Spitfire pa so javnosti prvič predstavili 27. junija 1936 na letališču Hendon.

[uredi] Tipi

  • K5054
  • Mark I
  • Mark II
  • Mark III
  • Mark IV
  • Mark V
  • Mark VI
  • Mark VII
  • Mark VIII
  • Mark IX
  • Mark Tr9
  • Mark PRX
  • Mark PRXI
  • Mark XII
  • Mark XIV
  • Mark XVI
  • Mark XVIII
  • Mark PRXIX
  • Mark 21
  • Mark 22
  • Mark 24

[uredi] Uporabniki

Izraelski Spitfire Mk IX
Zastava Avstralije Avstralija
Zastava Belgije Belgija
Flag of Burma (1948-1974).svg Burma
Zastava Kanade Kanada
Flag of the Republic of China.svg Kitajska
Flag of Czechoslovakia.svg Češkoslovaška
Zastava Danske Danska
Flag of Egypt 1922.svg Egipt
Zastava Francije Francija
Flag of the NSDAP (1920–1945).svg Tretji rajh
Flag of Greece (1822-1978).svg Grčija
Flag of Hong Kong 1959.svg Hong Kong
Zastava Indije Indija
Irska zastava Irska
Izraelska zastava Izrael
Zastava Italije Italija
Zastava Nizozemske Nizozemska
Zastava Nove Zelandije Nova Zelandija
Zastava Norveške Norveška
Jugoslovanski Spitfire
Zastava Poljske Poljska[5]
Zastava Portugalske Portugalska
Flag of the Philippines.svg Filipini
Flag of Rhodesia.svg Rodezija
Flag of South Africa 1928-1994.svg Južnoafriška republika
Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Zastava Švedske Švedska
Syria-flag 1932-58 1961-63.svg Sirija
Zastava Tajska Tajska
Zastava Turčije Turčija
Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo
Zastava Združenih držav Amerike ZDA
Zastava Jugoslavije Jugoslavija

[uredi] Glej tudi

[uredi] Viri in opombe

  1. ^ Green, William and Swanborough, Gordon. The Great Book of Fighters. St. Paul, Minnesota: MBI Publishing, 2001. ISBN 0-7603-1194-3.
  2. ^ Morgan, Eric B. and Shacklady, Edward. Spitfire: The History. London: Key Publishing, 1992. ISBN 0-946219-10-9.
  3. ^ Carpenter, Chris. Flightwise: Part 1, Principles of Aircraft Flight. Shrewsbury, UK: AirLife, 1996. ISBN 1-85310-719-0.
  4. ^ Wikidictionary: spitfire
  5. ^ List of Spitfire I and II aircraft used by Polish Air Force squadrons (PDF file)
  • Bader, Douglas. Fight for the Sky: The Story of the Spitfire and Hurricane. London: Cassell Military Books, 2004. ISBN 0-304-35674-3.
  • Bungay, Stephen. The Most Dangerous Enemy - A History of the Battle Of Britain. London: Aurum, 2006. ISBN 1-85410-801-8.
  • Deighton, Len. Fighter: The True Story of the Battle of Britain. London: Grafton 1977. ISBN 0-7858-1208-3.
  • Dibbs, John and Holmes, Tony. Spitfire: Flying Legend. Southampton UK: Osprey Publishing, 1997. ISBN 1-84176-005-6.
  • Flintham, Victor. Air Wars and Aircraft: A Detailed Record of Air Combat, 1945 to the Present. New York: Facts on File, 1990. ISBN 0-8160-2356-5.
  • Gueli, Marco. »Spitfire con Coccarde Italiane (Spitfire in Italian service).« Storia Militare n.62, November 1998.
  • Palfrey, Brett R. and Whitehead, Christopher. Supermarine Spitfire - History of a Legend. Royal Air Force (RAF). [1] Access date: 27 December 2006.
  • Quill. Jeffrey. Spitfire: A Test Pilot’s Story. London: Arrow Books, 1983. ISBN 0-09-937020-4.
  • Price, Alfred. The Spitfire Story. London: Silverdale Books, 1995. ISBN 1-85605-702-X.
  • Spick, Mike. Supermarine Spitfire. New York: Gallery Books, 1990. ISBN 0-8317-1403-4.

[uredi] Zunanje povezave

Nizki prelet, Duxford, 2001


Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih