Zvezdasti motor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zvezdasti motor (ang. radial engine; nem. sternmotor; fr. moteur en étoile) je vrsta letalskega motorja z notranjim zgorevanjem, pri katerem so cilindri nameščeni radialno okrog pogonske gredi, podobno kot naperke pri kolesu. Večinoma so se uporabljali na letalih, preden so prišli turbinski letalski motorji. Ponavadi so bili zračno hlajeni, kar je zmanjšalo težo in kompleksnost motorja in tudi povečalo odpornost na sovražnikov ogenj. So pa imeli večji prečni presek kot vrstni ali V-motorji, kar je povečalo zračni upor. To težavo so prvi delno uspešno rešili nemški konstruktorji v letalu FW-190 oz. z motorjem BMW 801, kjer so motor bolj zaprli, predenj pa postavili dodatni ventilator za razprševanje zraka.

Večina zvezdastih motorjev je bil na bencin, so pa obstajali tudi dizelski zvezdasti motorji, ki so imeli manjšo porabo goriva in manjšo verjetnost požara.

Močnejše izvedbe so imele več vrst valjev (tudi do štiri), v vrsti je bilo vedno liho število valjev za gladko delovanje motorja. Npr. pri pet cilindričnem zvezdastem motorji je bil zaporedni red vžiga 1, 3, 5, 2, 4 in potem spet 1 - vsak drugi cilinder je vžgal.

Motorji družine Wasp izdelovalca Pratt & Whitney so bili vgrajeni v najuspešnejše izmed lovcev druge svetovne vojne, npr. Vought F4U Corsair, Grumman F6F Hellcat, Republic P-47 Thunderbolt, v številne bombnike in transportna letala; po mnenju strokovnjakov predstavljajo vrh razvoja zračno hlajenih zvezdastih motorjev.

Zunanje povezaves[uredi | uredi kodo]