Šesttaktni motor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Šesttaktni motor (ang. Six-stroke engine) je tip motorja z notranjim zgorevanjem. Baziran je na štiritaktnem, ima dva dodatna takta (en delovni, en izpušni) s čimer se poveča izkoristek in zmanjša emisije. Od 1890ih so bili razviti trije šesttaktni tipi.

V prvem primeru, motor uporablja odpadno toploto štiritaktnega (ottovega ali dizelskega) motorja in uporablja iste cilindre kot štiritaktni (ni dodatnih cilindrov). Delovna tekočina je zrak ali pa para. Valji gredo trikrat gor in dol za vsak vbrizg goriva, dva takta sta delovna: eden pri zgorevanju goriva, drugi pa pri ekspanziji zraka ali pare.

V drugem primeru šesttaktni motor uporablja dodaten bat v vsakem cilindru, ki se premika s polovično hitrostjo glavnega cilindra, skupaj torej šest premikov batov na cikel.

Tipi motorjev[uredi | uredi kodo]

Enobatni[uredi | uredi kodo]

Ta uporablja en bat na cilinder, isto kot konvencionalni dvo- ali štiritaktni motor. Sekundarna delovnega tekočina (ki se ne vžge) poganja drugi delovni takt.

Griffinov šesttaktni motor[uredi | uredi kodo]

Leta 1883, je inženir Samuel Griffin hotel izdelati motor z notranjim zgorevanjem, vendar ni hotel plačati licenco za Ottov motor. Uporabil je poseben valj (patent slide valve) na njegovem enoakticjski šesttaktnem motorju. Leta 1886 je škotski izdelovalec lokomotiv Dick, Kerr & Co. plača Griffinu za licenco in izdelal dvoakcijkse tandem motorjr "Kilmarnock".[1]

Bajulaz šesttaktni motor[uredi | uredi kodo]

Velozeta šesttaktni motor[uredi | uredi kodo]

NIYKADO šesttaktni motor[uredi | uredi kodo]

Crower šesttaktni motor[uredi | uredi kodo]

Beare Head[uredi | uredi kodo]

Drugi koncepti[uredi | uredi kodo]

Antoni Gnoinski, 1999[uredi | uredi kodo]

Harold E. Rudd, 1940[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "American Griffin Engine". Smokstak.com. November 2007. Pridobljeno dne 2014-02-07. , linked photos and period diagrams


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]