Dvotaktni motor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
2-Stroke Engine ani.gif

Dvotaktni motor je tip motorja z notranjim zgorevanjem, ki doseže celotni cikel v samo eni rotaciji pogonske gredi z dvema taktoma, za razliko od štiritaktnih motorjev, kjer sta potrebni dve rotaciji in štirje takti.

Dvotaktni motorji imajo za razliko od štiritaktnih večje razmerje moč/teža, manj sestavnih delov, manjšo težo in so bolj kompaktni.

Dvotaktni bencinski (otto) motorji se uporabljajo na ponavadi na manjših napravah, kot npr. kosilnice in motorne žage, kjer imajo moč okrog 1 KM in težo nekaj kilogramov. Ponavadi se vrtijo pri visokih obratih in imajo nizek izkoristek, del goriva se izgubi v izpuhu. Za delovanje potrebujejo olje, ki je zmešano z gorivom v razmerju 16:1 do 100:1. Motorji te vrste močno onesnažujejo zrak.

Dvotaktni dizelski motorji pa se uporabljajo za pogon tovornih ladij, kjer imajo težo do 2300 ton in moč do 108 000 KM. Vrtijo se pri majhnih obratih, okrog 100 na minuto, nekateri lahko delujejo tudi pri samo 25 obratih. Imajo zelo dolg hod valja, ki je okrog 4x premer valja. Pri avtomobliskih štiritaktnih (bencinskih in dizelskih) je hod približno enak premeru valja - "kvadratno pravilo" - s tem se zmanjšajo vibracije.

Ladijski dvotaktni motorji imajo največji termodinamični izkoristek v enem termodinamičnem ciklu, v nekaterih primerih preseže 50%. Veliki dvotaktni dizelski motorji potrebujejo za delovanje turbopolnilnik ali pa drug "dihalni" sistem, ker je cirkulacija nezadostna, pri bencinskih dvotaktnih ta sistem ni potreben. Ker so cilindri zelo veliki (50-100cm), lahko delujejo tudi na gorivo slabe kvalitete, t.i. "bunker" gorivo je poceni in ga je potrebno prev vrizgom segreti, da postane tekoč. Velikokrat ima visko vsebnost žvepla, ki tudi zelo onesnažuje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]