Boeing B-17 Flying Fortress

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Boeing B-17 Flying Fortress
Color Photographed B-17E in Flight.jpg
Opis
Tip: Bombnik
Posadka: 10
Prvi polet: 28. julij 1935
Izvor: ZDA
Uveden v službo: 1936
Proizvajalec: Boeing
Proizvodnja: 1936–1945
Število zgrajenih: 12.731
Mere
Dolžina: 22,66 m
Razpon kril: 31,62 m
Višina: 5,82 m
Površina kril: 131,9 m²
Teže
Prazno: 16.391 kg
Opremljeno:
MTOW 29.710 kg
Pogon
Motor: 4 radialni motorji Wright R-1820-97 Cyclone, moč motorja 895 kW (1200 KM)
Zmogljivost
Največja hitrost: 250 kts (463 km/h)
Bojni dolet: 3.219 km
Operativna višina: 35.600 ft (10.851 m)
Tovor
Mitraljezi/topovi: 13 x mitraljez 12,7mm
Bojni tovor: 7.985 kg bomb

Boeing B-17 Flying Fortress, znan tudi kot leteča trdnjava, je bil ameriški bombnik druge svetovne vojne.

Imel je velik akcijski doseg. Bil je izboljšana različica Boeinga XB-15. Prvi poiskusni polet je opravil leta 1935. Ta ameriška letala so se v britansko letalstvo vključila pod imenom trdnjava I.

Uporabljali so ga za bombardiranje vojaške industrije, letališč in drugih strateških ciljev na nemško okupiranem ozemlju. Med drugo svetovno vojno je odvrgel več bomb kot katerokoli drugo letalo ameriških vojaških sil in sicer 640,000 ton od skupno 1,5 milijona ton. Primarno je služil na evropskem bojišču, uporabljali pa so ga tudi proti Japonski. B-17 so uporabljale tudi britanske letalske sile RAF, ki na začetku vojne ni imela nobenega težkega bombnika. 73 letal so dobile tudi sovjetske letalske sile v okviru vojaške pomoči. Glavni uporabnik pa so bile USAAF United States Army Air Force, ki so bombardirali podnevi, Britanci pa ponoči. B-17 je sprva trpel hude izgube, ker ni imel spremljevalnih lovcev. Zato so povečali število 12,7 mm strojnic .5 M2 Browning na 13 pri B-17G izvedbi. Ob koncu vojne, ko so se pojavili North American [P-51 Mustang]] spremljevalni lovci z dolgim dosegom se je efektivnost bombnikov močno povečala.

B-17 so dobili sloves kot zelo trpežna letala in so lahko letela kljub težkim poškodbam. Velikokrat so se vrnila domov s poškodovanimi krili, pokvarjenimi motorji in manjkajoči deli. Za sestrelitev B-17 naj bi bilo povprečno potrebnih 20 nabojev kalibra 20 mm. Glavni nasprotnik B-17 so bili nemški lovci Messerschmitt Me-109, Focke Wulf FW-190 in protiletalsko topništvo Flak, predvsem znani 88 milimetrski top. Med vojno je prišlo nekaj bombnikov tudi v nemške in japonske roke, ki so jih tehnično preštudirali in poskušali najti slabosti za lažjo sestrelitev.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]