Rogaška Slatina
Rogaška Slatina | |
---|---|
Koordinati: 46°13′53.44″N 15°38′16.83″E / 46.2315111°N 15.6380083°EKoordinati: 46°13′53.44″N 15°38′16.83″E / 46.2315111°N 15.6380083°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Savinjska regija |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
Občina | Rogaška Slatina |
Površina | |
• Skupno | 5,4 km2 |
Nadmorska višina | 223,6 m |
Prebivalstvo (2018)[1] | |
• Skupno | 4.935 |
• Gostota | 910 preb./km2 |
Časovni pas | CET (UTC+1) |
• Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
Poštna številka | 3250 Rogaška Slatina |
Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). |
Rogaška Slatina ( izgovorjava (pomoč·info)) je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča. Skozi kraj potekata cestna povezava med Celjem in Krapino v Hrvaškem Zagorju ter železniška proga Grobelno - Rogatec d.m.[2]
Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime.[3] Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstroogrske elite. Zdraviliška poslopja in park so bili urejeni v klasicističnem slogu.[2] Župnijska cerkev župnije Rogaška Slatina je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med letoma 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami Petra Markoviča.[4]
Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg Zdravilišča Rogaška in term znano tudi po steklarski industriji (Steklarna Rogaška).[2] Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006.[5]
Vsebina
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalstva po letih[6] | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 |
498 | 543 | 561 | 517 | 589 | 967 | 1.081 | 1.420 | 1.583 | 1.995 | 4.286 | 4.904 | 4.801 |
Znane osebnosti, povezane z mestom[uredi | uredi kodo]
- Ela Peroci, pisateljica
- Josip Stritar, pisatelj
- Velimir Mihailo Teodorović sin kneza Mihaila Obrenović
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 330. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC. str. 379–380.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3080". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ "Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji". Uradni list RS (121/05). 30.12.2005.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije, 1971, Krajevni leksikon Slovenije, 1995
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rogaška Slatina |