Spodnja Kostrivnica
| Spodnja Kostrivnica | |
|---|---|
 Spodnja Kostrivnica
|
|
| Koordinati: 46°15′2.22″N 15°34′55.46″E / 46.2506167°N 15.5820722°EKoordinati: 46°15′2.22″N 15°34′55.46″E / 46.2506167°N 15.5820722°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Rogaška Slatina |
| Površina | |
| • Skupno | 1,54 km2 |
| Nadmorska višina | 239,8 m |
| Prebivalstvo (2016)[1] | |
| • Skupno | 124 |
| • Gostota | 81 preb./km2 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 3241 Podplat, Rogaška Slatina |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). |
|
Spodnja Kostrivnica je naselje v Občini Rogaška Slatina. Leži pod južnim pobočjem Boča.
Kraljevi in Ignacijev vrelec[uredi | uredi kodo]
Kot je znano iz zapisov,sta se Kraljevi in Ignacijev vrelec mineralne vode omenjala že za časa Keltov,ki so imeli tod mimo svojo pot.Dokaz za to je najdeni keltski denar-kovanec v Kraljevem vrelcu,danes hranjen v muzeju v Gradcu. Za Kelti so tod mimo pot utrdili Rimljani.Njihova pot je vodila iz Filipovega,mimo vrelcev,mimo cerkve Sv.Lenarta in naprej na drugo stran Boča.Kakšna sta bila vrelca takrat,ni znano pa tudi nobenih zapisov ni. Oba vrelca je obnovil Ignac Novak-leta 1843 Ignacijevega,leta 1857 Kraljevega.Ob obnovi so bili lastniki vrelcev Gotscherji,ki so že takrat imeli v Sp. Kostrivnici polnilnico slatine. V posebnih glinenih posodah s svojim pečatom, so jo prodajali v Egipt in okoliške lekarne,kot zdravilno vodo. Zadnji lastniki vrelcev so bili Kupniki,ki so tudi imeli polnilnico v neposredni bližini vrelca,ki pa je danes ni več.Vodo so polnili v steklenice 1,5 litra,ki so jih izdelovali v glažuti na Boču,pri cerkvi Sv. Marjete.V polnilnici je bilo takrat zaposlenih veliko domačinov. Vodnjak je po 35 letih,ko je bil zaprt,doživel obnovo in slovesno otvoritev 24.6.2006. Kraljevi vrelec je globok 24 metrov,do globine 18 metrov je obložen iz dveh polovic iz klesanega kamna,naprej pa je klesan v skalo.Premer pri vrhu je 72 cm in se na dnu razširi na 115 cm.Na dnu izvira mineralna voda,s konstantno temperaturo 11 stopinj Celzija.Pri dnu je še originalna batna črpalka z usnjenim tesnilom,ki je bila pri obnovi pregledana in vrnjena na isto mesto.Tudi črpalno kolo in črpalni drog do batne črpalke so originalni.Obnovljen je tudi leseni osmerokotni paviljon.Nosilno hrastovo ogrodje je originalno,ostali deli so novi,enaki izvirniku.Streha je pokrita z bakreno pločevino. Ker je bila obnova zahtevna in draga,so pri obnovi pomagali Občina Rogaška Slatina,Droga-Kolinska,Helios iz sklada za ohranjanje čistih voda in Krajevna skupnost Kostrivnica.Obnova je trajala slaba dva meseca.Obnovljen je bil lesen paviljon, črpalka,tlaki okoli vrelca,okrog pa postavljena kovinska ograja.Pri obnovi je sodelovala ekipa Jamarske reševalne službe Slovenije.Spustili so se v vodnjak, kar je zaradi vsebnosti plinov zelo zahtevno.Demontirali so črpalko,ki jo je pregledal in obnovil domačin Andrej Bah iz Brezij pri Podplatu.Črpalko so potem namestili na prvotno mesto.Gasilci PGD Kostrivnica so iz vodjaka izčrpali vodo in ga oprali.Tako lahko danes,iz vrelca,ki je v ponos kraju,še vedno pijemo neoporečno mineralno vodo,ki si jo na enak način kot naši predniki sami načrpamo iz globine. Leta 2008 se je Kraljevemu vrelcu pridružil kozolec toplar,ki je bil značilen za te kraje.Na mesto,kjer danes stoji,je bil prenesen iz Gabernika.Uporablja se za razne vaške prireditve. Manj podatkov pa je za sosednji Ignacijev vrelec,ki je v neposredni bližini Kraljevega vrelca, le nekaj korakov preko ceste Podplat-Kostrivnica.Znano je ,da je bil obnovljen 1843 in da so vodo uporabljali domačini.Danes se kaže v svoji nekdanji podobi.Zidan paviljon je bil ponovno obnovljen leta 2010 po starih fotografijah,vrelec pa še čaka na obnovo. Prvo znano analizo vode je opravil leta 1870 dr.J.Gottlieb in jo uvrstil med alkalne slatine.Po vsebnosti mineralov spada v skupino mineralnih slatin z mineralizacijo okoli 9g/l. Zadnja analiza vode je bila opravljena 1932 po naročilu iz Beograda.Nova analiza iz 2005 je pokazala,da ima voda še vedno enako sestavo. Največ zaslug za obnovo vrelcev imata:Junež Peter in takratna predsednica krajevne skupnosti Kostrivnica, Marija Čakš iz Spodnje Kostrivnice,ki je zgodovino kraja in vrelcev tudi raziskovala in opisala v svoji knjižici-Kostrivnica skozi čas.
21.6.2014 ob 19.00 uri,je bila pri Kraljevem vrelcu v Spodnji Kostrivnici otvoritev Turistične vodne poti Kostrivnica-TVP.
Turistična vodna pot Kostrivnica povezuje elemente naravne in kulturne dediščine kraja. Gre za tematsko pot, ki povezuje in prikazuje kulturno dediščino, vodne vire in življenje ob vodi. Tematska pot se nahaja na širšem območju krajevne skupnosti Kostrivnica v občini Rogaška Slatina. Del poti poteka po zaščitenem naravnem območju Krajinskega parka Boč .Z ureditvijo tematske poti se je zaščitilo tudi objekte in okolico pred propadanjem in pozabo.
Tematska pot v dolžini 8,6 km se začne v naselju Spodnja Kostrivnica, kjer se nahaja osmero kotni leseni paviljon v katerem je izvir slatine Kraljevi vrelec (1),ki si jo lahko tudi natočite. Na nasprotni strani ceste je še eden zidan paviljon z vodnjakom slatine, Ignacijev vrelec (2).V neposredni bližini stoji obnovljen slovenski kozolec toplar (3), ki je primeren za turistične vsebine.
Pot v nadaljevanju pelje do naselja Zgornja Kostrivnica, kjer je cerkev Sv. Marije Čenstohovske (4) iz leta 1768, z bogato baročno notranjostjo.
Pot se nadaljuje po soteski Dreveniškega potoka, kjer je neposredno ob cesti izvir kisle vode (5), katero domačini še danes uporabljajo.
Po soteski se pot nadaljuje do cerkve Sv. Lenarta (6), ki je bila prvič omenjena med letoma 1160 in 1170 in je zunaj obnovljena.Tik pod cerkvijo Sv.Lenarta zavijemo s ceste in se sprehodimo približno 500 m do starega vodnega mlina (7), katerega zunanjost in mlinsko kolo sta v celoti obnovljena, urejena je tudi njegova okolica z brvmi čez potoček..
TVP naprej vodi proti izviru mineralne vode v Zgornjem Gaberniku (8). Skozi celotno področje je nekoč vodila »slatinska cesta«, ki je povezovala množico izvirov in po kateri so domačini prevažali vodo do bližnjih mest in celo v čezmorske dežele.
Pot se v nadaljevanju vzpenja po cesti iz Kostrivnice proti Boču in se malo nad turistično kmetijo odcepi proti skoržu (9). Skorž je zaščiteno drevo, ki daje sadeže iz katerih se lahko naredi vino ali kis. Drevo je izredno redko, njegovi plodovi so zelo cenjeni.
TVP se zaključi na Bočki ravni pri cerkvici Sv. Miklavža (10),iz leta 1545. Posebnost cerkve so trije leseni oltarji in lesen zvonik. Cerkev je obnovljena.
Občina Rogaška Slatina je v obdobju 2008-2014, v projekt Turistične vodne poti Kostrivnica vložila približno 108.000 EUR. Denar se je porabil za prestavitev in delno obnovo kozolca toplarja, obnovo Ignacijevega vrelca, idejna zasnovo tematske poti, odstranitev propadlih objektov in sanacijo zemljišč, obnovo vodnega mlina, ureditev okolice posameznih znamenitosti ob poti, izdelavo in postavitev informativnih tabel, klopi in košev za smeti pri posameznih točkah in za oblikovanje in izdelavo karte turistične vodne poti v nakladi 10.000 izvodov.
Pot je primerna za družinske sprehode,saj poteka večji del po cesti in urejenih poteh.Priporočljiva je primerna obutev in nekaj kondicije.Začetek TVP je na višini 240 m/nm,cilj pa na 658 m/nm.Pot lahko opravite v celoti ali po delih.Pri zadji točki TVP je Planinski dom na Boču,ki je vedno odprt.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
|
|||||
