Peter Markovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Peter Markovič
Portret
Rojstvo 2. julij 1866({{padleft:1866|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})
Rožek
Smrt 27. februar 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (62 let)
Rožek
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic slikar, učitelj

Peter Markovič, slovenski slikar, * 6. julij 1858, Rožek, † 27. februar 1929.

Oltarna slika akademskega slikarja Petra Markoviča v Dolini

Markovič se je učil podobarstva pri F. Ozbiču v Celovcu in se seznanil z akademskim kiparjem A. Progarjem. Potem je šel v Poljane nad Škofjo Loko v Šubičevo delavnico. Od J. Šubica se je naučil harmonije barv in mu bil za model za sliko sv. Antona Padovanskega (shranjena v Narodni galeriji v Ljubljani). Po odhodu J. Šubica v Kaiserslautern se je Markovič vrnil v Rožek, kjer je dobival naročila za večja slikarska dela, npr. v Štebnu pri Beljaku, v Hodišah (2 stranska oltarja), na Kostanjah, v Pečnici (cerkev), v Šent Vid v Podjuni (3 gotske oltarje) itd. Po priporočilu ravnatelja in profesorja Pazdireka v Beljaku je odšel na dunajsko akademijo, kjer je bil učenec prof. Allemanda. Po končanem študiju se je nastanil v Rožeku. V cerkvi v Šent Jakobu v Rožu je ustvaril dve stenski sliki: Jezusa prijatelja otrok in Zadnjo večerjo; v Kapli v Rožu sv. Jožefa; v Železni Kapli oltarno sliko sv. Rozalije; v Št. Lenartu pri Sedmih studencih križev pot in 2 postni sliki; na Perovi pri Beljaku cerkveni strop in na Jezerskem župno cerkev sv. Ožbolta. V ljubljanski škofiji je naslikal: za Moravče Mater Božjo pod križem, Stigmatizacijo sv. Frančiška (1902) in sv. Alojzija; za Rova je napravil sliko sv. Katarine. V lavantinski škofiji je poslikal cerkev v Zavodnjem, cerkev sv. Križa pri Rogaški Slatini in v Brestanici in za župno cerkev Sela pri Slovenj Gradcu naslikal Kristusa na križu z žalujočo sv. Magdaleno. Leta 1920 je naslikal v Bedekovčini pri Krapini 15 fresk in 3 slike v temperi. Slikal je tudi v Mariji Bistrici, slavni hrvaški božji poti. Na Koroškem je poslikal še župno cerkev v Rožeku z Jezusovim rojstvom ter ustvaril nekaj portretov raznih rodoljubov, med temi 2 portreta škofa Slomška.[1]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU


Mona Lisa Ta biografski članek o slikarju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.