Poljane nad Škofjo Loko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Poljane nad Škofjo Loko
Poljane nad Škofjo Loko is located in Slovenija
Poljane nad Škofjo Loko
Poljane nad Škofjo Loko
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°7′15.28″N 14°11′4.97″E / 46.1209111°N 14.1847139°E / 46.1209111; 14.1847139Koordinati: 46°7′15.28″N 14°11′4.97″E / 46.1209111°N 14.1847139°E / 46.1209111; 14.1847139
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Gorenja vas - Poljane
Površina
 • Skupno 1,98 km2
Nadmorska višina 398,9 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 471
 • Gostota 240 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4223 Poljane nad Škofjo Loko
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Poljane nad Škofjo Loko so naselje v Poljanski dolini v Občini Gorenja vas - Poljane.

Vsak letni čas je tukaj po svoje lep. Prav gotovo pa je bilo tukaj najlepše takrat, ko je pomlad s svojim krilom plavala nad dolino. In če je v Poljanski dolini lepa pomlad, tedaj je malokje lepše. – Ivan Tavčar

Lega in značilnosti naselja[uredi | uredi kodo]

Poljane ležijo ob izviru Poljanske Sore, na prehodu alpskega sredogorja v dinarski svet. Poljanska naselja ležijo v dolini, nekaj zaselkov in samostojnih domačij pa se nahaja v hribovitem svetu, kjer strmine niso prevelike. Poljanci so se v preteklosti ukvarjali s kmetijstvom, kasneje tudi z obrtmi: čipkarstvom, čevljarstvom, podobarstvom in slikarstvom.

Poljanska dolina je iz gozdov (polovica površine) in obdelovalne površine, le struga Sore in nekatere strmine v hribovju so skalnate. Brez gozda sta le dolinsko dno in vrh Blegoša, kjer poteka zgornja gozdna meja na višini 1500 m.

Zgodovina poljanske cerkve[uredi | uredi kodo]

Poljane se v listinah pojavijo že v 12. stoletju. Omenja se »tabor«, utrdba v boju proti Turkom.

V 17. in 18. stoletju so bile staro cerkveno središče, s kamnito cerkvijo. V letih 1705–1710 so na glavnem trgu postavili novo cerkev, ki je veljala za eno najlepših baročnih umetnin v Sloveniji. Arheolog Štukl trdi, da naj bi jo gradil Matija Maček.

Poljanska cerkev je imela obliko dvanajsterokotnika s stranskimi vdolbinami, z zidovi, debelimi tudi do 3 m, ob straneh so bile galerije, spredaj visok slavolok in nad ladjo kupola. V vdolbinah na pročelju so bili nameščeni kipi, nad cerkvijo se je dvigal mogočen zvonik. Oltar in klopi so bile delo Štefana Šubica, slike pa Leopolda Layerja, Janeza in Jurija Šubica. Med 2. svetovno vojno so jo Nemci uporabili za orožarno. Leta 1944 so partizani v napadu uničili večji del cerkve, pozneje so jo še minirali in s tem porušili zvonik. Cerkev je bila tako uničena, da jo je bilo po takratnih ocenah nemogoče obnoviti, zato so jo leta 1954 zravnali s tlemi. S tem so Poljanci izgubili izjemen arhitekturni, sakralni objekt ter tudi obsežen opus podobarske družine Šubic.

Danes na mestu cerkve stoji velik kamniti spomenik žrtvam vojne, nasproti njega pa (na stavbi ob trgu) poslikava Iveta Šubica.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Poljane so rojstni kraj slikarjev Janeza in Jurija Šubica ter pisatelja Ivana Tavčarja. Na njihovih hišah so vzidane spominske plošče.

Iz rodbine Šubicev je izšlo več podobarjev in slikarjev. Prvi umetnik tega rodu je bil Pavel, rojen v sosednji Hotovlji. Pri njem so se izučili trije sinovi: Blaž, Štefan in Janez, ki so znanje predali tudi svojim sinovom. Največjo slavo sta dosegla Štefanova sinova Janez in Jurij Šubic. Zadnji likovni umetnik z rodu Šubicev je bil Ive Šubic, slikar motivov iz partizanskega in kmečkega življenja.

Hišo Ivana Tavčarja je ovekovečil Ive Šubic, ki jo je naslikal takšno, kot je bila ob pisateljevem rojstvu. To je bila preprosta kajža s slamnato streho, malimi okenci in dvostranskimi stopnicami, ki so vodila do hišnih vrat in veže s črno kuhinjo.

Danes nas na slavo Ivana Tavčarja spominja njegov kip ter Visoška dvorca na Visokem pri Poljanah. Ob dvorcu stoji manjši kozolec, ki razkriva zgodovino družine Kalan, o katerih je Tavčar pisal v svojem romanu Visoška kronika.

Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane

Znamenitost[uredi | uredi kodo]

V 2. polovici 19. stoletja je rojstna hiša Janeza in Jurija Šubica delovala kot najpomembnejša podobarska delavnica na Slovenskem.

Danes v njej deluje Šubičeva hiša z muzejsko zbirko, likovnim ateljejem slikarjev ter omogoča vpogled v življenje in delo prebivalcev Poljanske doline.

Znameniti Poljanci[uredi | uredi kodo]

  • 1750–1850
  • 1851–1950
  • 1951–2000

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka. 1994. Sto slovenskih krajev. Ljubljana: Prešernova družba. (COBISS)
  • Križnar, Ivan. 2013. Delnice - Deunce. Ljubljana: NUK. (COBISS)
  • Planina, France, Otujac, Franc. Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino. Občinska kulturna skupnost, 1976. [1]
  • Savnik Roman. Pomembni rojaki Poljanske doline. Loški razgledi letnik 19. številka 1, 1972. [2]
  • Štukl, Jože. Temeljni kamen baročne cerkve sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko. Loški razgledi letnik 58. številka 1, 2011. [3]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]