Poljane nad Škofjo Loko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Poljane nad Škofjo Loko
Poljane nad Škofjo Loko is located in Slovenija
Poljane nad Škofjo Loko
Poljane nad Škofjo Loko
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°7′15.28″N 14°11′4.97″E / 46.1209111°N 14.1847139°E / 46.1209111; 14.1847139Koordinati: 46°7′15.28″N 14°11′4.97″E / 46.1209111°N 14.1847139°E / 46.1209111; 14.1847139
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Gorenja vas - Poljane
Površina
 • Skupno 1,98 km2
Nadmorska višina 398,9 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 447
 • Gostota 230 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4223 Poljane nad Škofjo Loko
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Poljane nad Škofjo Loko so naselje v Poljanski dolini v Občini Gorenja vas - Poljane.

Vsak letni čas je tukaj po svoje lep. Prav gotovo pa je bilo tukaj najlepše takrat, ko je pomlad s svojim krilom plavala nad dolino. In če je v Poljanski dolini lepa pomlad, tedaj je malokje lepše. – Ivan Tavčar

Lega in značilnosti naselja[uredi | uredi kodo]

Poljane ležijo ob izviru Poljanske Sore, na prehodu alpskega sredogorja v dinarski svet. Poljanska naselja ležijo v dolini, nekaj zaselkov in samostojnih domačij pa se nahaja v hribovitem svetu, kjer strmine niso prevelike. Poljanci so se v preteklosti ukvarjali s kmetijstvom, kasneje tudi z obrtmi: čipkarstvom, čevljarstvom, podobarstvom in slikarstvom.

Poljanska dolina je iz gozdov (polovica površine) in obdelovalne površine, le struga Sore in nekatere strmine v hribovju so skalnate. Brez gozda sta le dolinsko dno in vrh Blegoša, kjer poteka zgornja gozdna meja na višini 1500 m.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Poljane so staro naselje, v listinah imenovane že v 12. stoletju. Omenja se »tabor«, ki je utemeljen kot utrdba v boji proti Turkom.

V 17. in 18. stoletju so Poljane predstavljale staro cerkveno središče, v katerem je bila cerkev zidana s kamenjem nekdanjega gradu. Med 1705 – 1710 so na glavnem, osrednjem trgu postavili novo cerkev, ki je veljala za eno najlepših baročnih umetnin v Sloveniji. Umetnostni zgodovinarji ugotavljajo, da jo je gradil Gregor Maček, vodilni kranjski stavbenik baročne dobe, ki je sodeloval tudi pri gradnji ljubljanske stolnice.

Poljanska cerkev je imela obliko dvanajsterokotnika s stranskimi vdolbinami, z zidovi, debelimi tudi do 3 m, ob straneh so bile galerije, spredaj visok slavolok in nad ladjo kupola. V vdolbinah na pročelju so bili nameščeni mnogi kipi, nad cerkvijo se je dvigal mogočen zvonik. Oltar in klopi so bile delo Štefana Šubica, slike pa Leopolda Layerja, Janeza in Jurija Šubica.

Med 2. svetovno vojno so z znamenito cerkev nemški orožniki uporabili kot svojo orožarno. Leta 1944 so partizani v napadu uničili večji del cerkve, pozneje so jo še minirali in s tem porušili še zvonik.

Cerkev je bila tako uničena, da jo je bilo, po takratnih ocenah, praktično nemogoče obnoviti, zato so jo leta 1954 zravnali s tlemi. S tem pa so Poljanci izgubili izjemen arhitekturni, sakralni objekt ter tudi obsežen opus podobarske družine Šubic.

Danes na mestu cerkve stoji velik kamniti kolos - spomenik žrtvam vojne, nasproti njega pa poslikava Iveta Šubica, ki jo lahko opazujemo na stavbi ob trgu.

Kip Ivana Tavčarja pred Visoškim dvorcem

Kultura[uredi | uredi kodo]

Poljane so izjemno kulturno središče in imajo v slovenski kulturni zgodovini prav poseben sloves, ker so rojstni kraj znanih slikarjev Janeza in Jurija Šubica ter pisatelja Ivana Tavčarja. Vse njihove hiše še vedno stojijo v Poljanah, prepoznamo jih lahko po vzidanih spominskih ploščah.

Iz rodbine Šubicev je izšlo več podobarjev in slikarjev. Prvi umetnik tega rodu je bil Pavel, rojen v sosednji Hotovlji. Pri njem so se izučili trije sinovi: Blaž, Štefan in Janez, ki so umetniško žilico predali tudi svojim sinovom. Največjo slavo sta dosegla Štefanova sinova Janez in Jurij Šubic, ki ju uvrščamo v sam vrh naših slikarjev realistov. Zadnji likovni umetnik z rodu Šubicev je bil Ive Šubic, ki je znan kot slikar motivov iz partizanskega in kmečkega življenja.

Hišo Ivana Tavčarja je ovekovečil slikar Ive Šubic, ki jo je naslikal takšno, kot je bila ob pisateljevem rojstvu. To je bila preprosta kajža s slamnato streho, malimi okenci in dvostranskimi stopnicami, ki so vodila do hišnih vrat in veže s črno kuhinjo.

Danes nas na slavo Ivana Tavčarja še vedno spominja njegov kip ter Visoška dvorca, ki ju lahko obiščemo na Visokem pri Poljanah. Ob dvorcu stoji tudi manjši kozolec, ki razkriva zgodovino družine Kalan, o katerih je Tavčar pisal v svojem romanu Visoška kronika.

Poljane so naselje, v katerih je ustvarjalo še nekaj drugih kulturnih delavcev, od katerih naj le omenimo Janeza Jesenka, pisca Prirodoznanskega zemljepisa in Pavla Perka, pisatelja črtic in krajših povesti.

Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Še danes lahko obiščemo rojstno hišo slovenskih slikarjev Janeza in Jurija Šubica, ki je v 2. polovici 19. stoletja pod vodstvom njunega očeta Štefana Šubica delovala kot najpomembnejša podobarska delavnica na Slovenskem.

Danes v njej deluje Kulturni center slikarjev Šubic, ki vsebuje zanimivo muzejsko zbirko, likovne ateljeje slikarjev ter omogoča vpogled v življenje in delo znamenitih mož in žena Poljanske doline.

Znameniti Poljanci[uredi | uredi kodo]

  • 1750 – 1800
  • Jurij Alič (1779 – 1845), duhovnik in zbiralec narodopisnega gradiva
  • 1800 – 1850
  • 1850 – 1900
  • 1900 – 1950
  • Vlasto Kopač (1913 – 2006), arhitekt, grafični oblikovalec, ilustrator in planinec
  • 1950 – 2000

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Pomembni rojaki poljanske doline Dlib [1]
  • Škofja Loka s poljansko in selško dolino Dlib [2]
  • Uradna spletna stran Občine Gorenja vas – Poljane [3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]