Blegoš
| Blegoš | |
|---|---|
 Pogled proti severozahodu: Koča na Blegošu, v ozadju Julijske Alpe | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 1.562 m |
| Prominenca | 558 m |
| Koordinate | 46°10′00″N 14°08′00″E / 46.166698°N 14.1333°EKoordinati: 46°10′00″N 14°08′00″E / 46.166698°N 14.1333°E |
| Geografija | |
  Blegoš Lega: Škofjeloško hribovje, Slovenija | |
| Pogorje | Škofjeloško hribovje |
| Pristopi | |
| Najlažji pristop | Iz Gorenje Žetine |
Blegoš, 1562 mnv, je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Vzpenja se med Poljansko in Selško dolino, najbolj urejen dostop nanj pa je preko vasi Gorenja Žetina. Z vrha se ponuja odličen razgled na najvišje slovenske gore v skupinah Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. S travnatega vrha na katerem je žig in vpisna skrinjica, se odpira lep razgled na Polhograjsko hribovje, Golake, Kojco, Porezen, Julijske Alpe, Ratitovec, Koprivnik, Mladi in Stari vrh, ter Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe.
Poleg Blegoša sta najvišja predalpska vrhova Ratitovec in Porezen.
Goro Blegoš med drugim izdatno opisuje in tudi "poveličuje" priznani slovenski pisatelj Ivan Tavčar v svojem delu Cvetje v jeseni. Npr: Nato sva sedla v eno malih dolinic, katere so značilne za Blegošev vrh.
Galerija[uredi | uredi kodo]
Pogled proti severovzhodu: v ozadju Storžič, Kočna in Grintovec, spodaj vas Gorenja Žetina
Pogled proti jugu
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Blegoš |
 |
|---|