Anica Cevc: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodal sem priznanje, ki ga je leta ob 50 Narodne galerija dobila Anica Cevc. Preveriti bi bilo treba, ali je bilo priznanje namenjeno galeriji kot instituciji ali njej osebno. vir: http://www.ng-slo.si/umetnina.asp?src=imagelib/umetnina_popup/razstav
SportiBot (pogovor | prispevki)
nadomestitev lifetime
Vrstica 55: Vrstica 55:
{{scientist-stub}}
{{scientist-stub}}


{{lifetime|1926|2011|Cevc, Anica}}
{{DEFAULTSORT:Cevc, Anica}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]

Redakcija: 17:08, 3. januar 2015

Anica Cevc
Rojstvo(1926-07-12)12. julij 1926
Ljubljana
Smrt11. oktober 2011 (2011-10-11) (85 let)
Ljubljana
Narodnostslovenska
Področjaumetnostna zgodovina
UstanoveNarodna galerija Slovenije v Ljubljani
Alma materUniverza v Beogradu
Poznan popreučevanje baročnega slikarstva na slovenskem
Pomembne nagradeŽupančičeva nagrada

Anica Cevc, slovenska umetnostna zgodovinarka, * 12. julij 1926, Ljubljana, † 11. oktober 2011, Ljubljana.[1]

Življenje in delo

Anica Cevc, soproga umetnostnega zgodovinarja Emilijana Cevca[2], je leta 1950 diplomirala iz umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti in 1971 doktorirala na Univerzi v Beogradu. Sprva je bila kustosinja, leta 1965 pa je prevzela mesto ravnateljice Narodne galerije v Ljubljani, ki jo je vodila vse do svoje upokojitve leta 1991.

Anica Cevc je začela raziskovati novejše slovensko slikarstvo z Jelovškovimi risbami, delo nadaljevala z Leopoldom Layerjem, Fortunatom Bergantom in pručevanje sklenila z baročnim slikarstvom z disertacijo o Jožefu Antonu Lerchingerju in razpravo o Mathiasu von Görzu.

V času njenega ravnateljevanja v Narodni galeriji je sodelovala pri vrsti razstav in napisala več besedil v spremnih katalogih. Ena večjih razstav je bila Umetnost 17. stoletja na Slovenskem (1968), ki je obsegala slikarstvo, kiparstvo, iluminirane rokopise, nagrobnike, reliefe, grafiko in umetno obrt. Med pomembnejše razstave v umetnostnozgodovinski stroki se uvršča tudi Gotska plastika na Slovenskem (1973), ki sta jo postavila skupaj Emilijanom Cevcem. Ta razstava je predstavila umetnostni položaj slovenskih pokrajin v srednjem veku. Svojevrsten mejnik v času ravnateljevanja Anice Cevc je bila tudi razstava Kitajsko slikarstvo (1988), ki je bila najbolj obiskana razstava v Narodni galeriji. Sicer pa je njena zasluga med drugim tudi opredelitev bogatega fonda evropskih slikarjev v zbirkah Narodne galerije. Pod njenim vodstvom je pripravlja ta ustanova temeljne razstave doma in predstavljala slovensko umetnost po svetu.

Sicer pa je Anica Cevc, ki je od svoje upokojitve dalje še naprej sodelovala z Narodno galerijo, tudi avtorica obsežne razstave Valentin Metzinger - življenje in delo baročnega slikarja. Razstava je imela dva temeljna namena: rešiti pred nadaljnjim propadanjem vrsto umetnin prve kategorije in umestiti Metzingerja v pregled razvoja umetnosti Slovenije in v okvir srednjeevropskega baročnega slikarstva. Razstava Metzingerjevih slik je nastajala sedem let in pomeni življenjsko delo Anice Cevc.[3]

Nagrade in priznanja

Bibliografija

  • Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem I. (COBISS)
  • Angleški akvarel in risba (COBISS)
  • Stari tuji slikarji : XV. - XIX. stoletja. II, Slovenska Štajerska in Prekmurje (COBISS)
  • Slikar Leopold Layer (COBISS)
  • Metzingerjeve slike v Šentjerneju (COBISS)
  • Risbe Franceta Jelovška v Layerjevi zapuščini (COBISS)
  • Fortunat Bergant : 1721-1769 (COBISS)

Viri in opombe

  1. »Umrla je umetnostna zgodovinarka Anica Cevc«. Dnevnik. 12. oktober 2011. Pridobljeno 12. oktobra 2011.
  2. Castni.kamnik-perovo.si - Nekaj fotografij o življenju in delu Emilijana Cevca
  3. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga

Glej tudi