Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)
| Cerkev svetega Cirila in Metoda | |
|---|---|
  Cerkev svetega Cirila in Metoda | |
| 46°3′32″N 14°30′47″E / 46.05889°N 14.51306°EKoordinati: 46°3′32″N 14°30′47″E / 46.05889°N 14.51306°E | |
| Kraj | Ljubljana, Bežigrad |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Sveti Ciril in Metod |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Posvečena | 16. novembra 1958 |
| Bivši škofje | Anton Vovk |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivna |
| Kulturna dediščina | Register kulturne dediščine Slovenije |
| Arhitekt | Jože Plečnik Anton Bitenc |
| Konec gradnje | 1958, 1964 |
| Uprava | |
| Župnija | Župnija Ljubljana - Bežigrad |
| Dekanija | Dekanija Ljubljana - Center |
| Škofija | Ljubljana |
| Metropolija | Ljubljana |
Ljubljana - Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 1981 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSDP | 18. julij 2009 |
Cerkev svetega Cirila in Metoda je župnijska cerkev župnije Ljubljana - Bežigrad in spomenik državnega pomena.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Srednjeveška cerkev sv. Krištofa, ki je stala zunaj mesta ob cesti na Posavje in se v virih prvič omenja leta 1476, je bila v večkrat prenovljena oziroma predelana. Leta 1631 so bili v njej trije oltarji; poleg Krištofovega še Marijin in Kristusov. Po vizitacijskem zapisniku iz leta 1668 je imela odprto lopo, zvonik in zakristijo (zgrajeno ok. 1662), nad vrati lesen kor, od oltarjev pa je ostal samo še veliki. Barokizacija cerkve se je začela proti koncu 17. stoletja. V letih 1688–1689 so zgradili novo ladjo; delo je začel stavbenik Marcello Ceresola, po njegovi smrti pa nadaljeval Francesco Ferrata. V njej so kmalu zatem sezidali na stebre oprt obokano pevsko emporo (1694). Vse kamnoseške stavbne elemente je izdelal Matej Potočnik. Postopoma so spremenili in dopolnili tudi cerkveno opremo. Mihael Kuša je leta 1696 izklesal kamnit oltar sv. Janeza Evangelista, Francesco Bombasi pa 1707 antependij kot njegovo dopolnilo. Za oltar štirih evangelistov je leta 1697 središčno podobo naslikal Ludvik de Clerick, antependij pa 1707 Janez Krstnik Hardt. V letih 1740–1741 je Gregor Maček obokal ladjo.[2]
Prva cerkev sv. Krištofa je leta 1779 postala pokopališka kapela, saj je okrog nje nastalo osrednje ljubljansko pokopališče, ki se je raztezalo od današnje Dunajaske ceste in do Zupančičeve jame.
Leta 1906 so pokopališče ukinili, v enem delu pa so leta 1937–1938 uredili spominski park Navje.
Novo cerkev, ki je bila prizidana stari, zgrajeni pred letom 1500, je dogradil pater Kazimir Zakrajšek in je bila posvečena slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu.
Za potrebe novoustanovljene župnije Ljubljana-Bežigrad (1934) je arhitekt Jožef Plečnik v letih 1933 in 1934 povečal baročno pokopališko cerkvico, delo arhitekta Gregorja Mačka. Posvetil jo je škof, dr. Gregorij Rožman, 1. julija 1934. Na območju opuščenega pokopališča je Ljubljanska škofija zgradila Baragovo semenišče. 15. februarja 1954 je oblast izdala odločbo o graditvi Gospodarskega razstavišča zaradi česar naj bi porušili obe cerkvi. kljub tej nameri so maja leta 1956 župljani po Plečnikovem načrtu postavili nov glavni oltar.
V zimi 1957/1958 so po ukazu komunistične oblasti, zaradi bližajočega kongresa ZKJ, obe cerkvi podrli in na istem mestu, kot del Gospodarskega razstavišča, zgradili paviljon Jurček in obelisk v spomin na VII. kongres. Porušen material cerkve so nosili na novo lokacijo cerkve na začetku Vodovodne ceste.
Cerkvene oblasti so uspele, da je Plečnikov učenec, arhitekt Anton Bitenc, po Plečnikovih originalnih načrtih, cerkev sv. Cirila in Metoda lahko ponovno zgradil na novi lokaciji. V cerkev sv. Cirila in Metoda na novi lokaciji je bila prenesena vsa premična oprema in tudi nekaj fragmentov baročne opreme iz podrtega sv. Krištofa.
Ponovno zgrajeno Plečnikovo cerkev je 16. novembra 1958 posvetil tedanji ljubljanski škof Anton Vovk.
Leta 1966 so pod vodstvom patra Romana Tominca prizidali še zvonik z veroučnimi učilnicami, delo arhitekta Antona Bitenca. Zvonik je narejen v zmerno modernističnem stilu.
Notranja oprema[uredi | uredi kodo]
Cerkev ima vso originalno Plečnikovo opremo, preneseno iz porušene cerkve.
Ohranjene so poslikave slikarjev Izidorja Moleta in Staneta Kregarja.
Sklici in viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1981". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Župnija Bežigrad, Zgodovina [1]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
