Vodovodna cesta, Ljubljana
| Vodovodna cesta, Ljubljana | |
|---|---|
 | |
| Poimenovana po | VOKA |
| Vzdrževalec | Mestna občina Ljubljana |
| Lega |  Slovenija.svg){kind=small} Mestna občina Ljubljana |
| Od | Stik s Dunajsko cesto |
| Do | T-križišče s Verovškovo ulico |
| Zgodovina | |
| Odprtje | 1899 |
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1899 je občinski svet potrdil imenovanje Vodovodne ceste; razlog za tako poimenovanje so bile tu ležeče cevi ljubljanskega vodovoda.[1]
Leta 1919 so na področju Spodnje Šiške poimenovali cesto, ki je postala podaljšek prvotne Vodovodne ceste.[2] Šišensko cesto pa so leta 1923 preimenovali v Podmilščakovo ulico.[3]
Leta 1939 so Vodovodno cesto podaljšali vse do Kleč.[4]
Po izgradnji severne ljubljanske obvoznice je bila trasa ceste presekana, zato so odsek obvoznica - Kleče preimenovali v Cesto Urške Zatlerjeve.
Urbanizem
[uredi | uredi kodo]Cesta poteka od stika z Dunajsko cesto do T-križišča s Verovškovo ulico.
Na cesto se (od severa proti jugu) navezujejo: Slovenčeva, Triglavska, Kolarjeva, Podmilščakova, Posavskega ulica, Dravska, Žolgerjeva, Koroška, Trg 9. maja, Samova in Kuzmičeva.
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 118. (COBISS)
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 143. (COBISS)
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 159. (COBISS)
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 202. (COBISS)