France Bučar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
→‎Dela: dodana knjiga
Oznaki: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo
Engelbert (pogovor | prispevki)
66.980 urejanj
m pp
Vrstica 2: Vrstica 2:
| image=
| image=
| order=1. [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
| order=1. [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
| term_start=[[1990]]
| term_start=1990
| term_end=[[1992]]
| term_end=1992
| predecessor=''prvi na položaju''
| predecessor=''prvi na položaju''
| successor=[[Herman Rigelnik]]
| successor=[[Herman Rigelnik]]
| birth_date=[[2. februar]] [[1923]]
| birth_date=<!-- WD -->
| birth_place=[[Bohinjska Bistrica]]
| birth_place=<!-- WD -->
| death_date=20. oktober 2015
| death_date=<!-- WD -->
| death_place=
| death_place=<!-- WD -->
| spouse=
| spouse=
| party=[[Demokratska stranka Slovenije|Demokratska stranka]]
| party=[[Demokratska stranka Slovenije|Demokratska stranka]]
Vrstica 39: Vrstica 39:
Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:
Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:


*''Naš bodoči razvoj'' Ljubljana 1961,
*''Naš bodoči razvoj'', Ljubljana 1961,
*''Kakšen gospodarski razvoj?'' Ljubljana 1963,
*''Kakšen gospodarski razvoj?'', Ljubljana 1963,
*''Podjetje in družba'' Ljubljana 1972,
*''Podjetje in družba'' Ljubljana 1972,
*''Upravljanje'' Ljubljana 1988,
*''Upravljanje'', Ljubljana 1988,
*''Resničnost in utvara'' Maribor 1986,
*''Resničnost in utvara'', Maribor 1986,
*''Usodne odločitve'' Ljubljana 1988,
*''Usodne odločitve'', Ljubljana 1988,
*''Prehod čez rdeče morje'' Ljubljana 1993,
*''Prehod čez rdeče morje'', Ljubljana 1993,
*''Ujetniki preteklosti'' Ljubljana 1993,
*''Ujetniki preteklosti'', Ljubljana 1993,
*''Slovenija in evropski izzivi'' Ljubljana 1996,
*''Slovenija in evropski izzivi'', Ljubljana 1996,
*''Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij'' Ljubljana 1998,
*''Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij'', Ljubljana 1998,
*''Porušena harmonija sveta'' Dob 2003,
*''Porušena harmonija sveta'', Dob 2003,
*''Na novih razpotjih'' Celje 2006,
*''Na novih razpotjih'', Celje 2006,
*''Rojstvo države'' Radovljica 2007,
*''Rojstvo države'', Radovljica 2007,
*''Slovenci in prihodnost'' Radovljica 2008,
*''Slovenci in prihodnost'', Radovljica 2008,
*''Čas velikih sprememb'' Radovljica 2011,
*''Čas velikih sprememb'', Radovljica 2011,
*''Temelji naše državnosti'' Ljubljana 2012,
*''Temelji naše državnosti'', Ljubljana 2012,


Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.
Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.
Vrstica 79: Vrstica 79:


{{DEFAULTSORT:Bučar, France}}
{{DEFAULTSORT:Bučar, France}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1923]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]

Redakcija: 16:09, 13. december 2016

France Bučar
Portret
1. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Na položaju
1990–1992
Predhodnikprvi na položaju
NaslednikHerman Rigelnik
Osebni podatki
Rojstvo2. februar 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1]
Bohinjska Bistrica
Smrt20. oktober 2015({{padleft:2015|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[2] (92 let) ali 21. oktober 2015({{padleft:2015|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[3][3] (92 let)
Bohinjska Bistrica
Politična strankaDemokratska stranka
Poklicpravnik, politik, pravoznanec, partizan

France Bučar, slovenski pravnik in politik, * 2. februar 1923, Bohinjska Bistrica, † 20. oktober 2015.[4]

Bučar, pogosto označen za »starosto slovenske politike«, velja za enega od očetov samostojne Slovenije. 25. junija 1991 je kot takratni predsednik Skupščine Republike Slovenije skladno z rezultati plebiscita formalno razglasil samostojnost države. Skupaj s Petrom Jambrekom je bil tudi glavni avtor prve slovenske ustave.

Življenjepis

Kot dijak se je med drugo svetovno vojno pridružil NOB, zaradi česar ga je aretirala italijanska okupacijska oblast in poslala v taborišče Gonars. Po več selitvah so ga poslali v Tretji rajh, vendar je med prevozom pobegnil, se vrnil v Slovenijo in vstopil v Kokrški odred OF.

Takoj po vojni je deloval v KNOJ in Ozni, nato je petnajst let služboval v državnih uradih in po tistem kot akademik na ljubljanski Pravni fakulteti. V 1970. letih je razburil oblast s kritičnimi članki, zato je bil odstranjen z univerze in imel naslednje desetletje sloves oporečnika.

Leta 1989 je soustanovil Slovensko demokratično zvezo in z njo kot del koalicije DEMOS zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Bil je predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990–1992 in tako ena vodilnih osebnosti procesa osamosvojitve Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Leta 1994 je neuspešno kandidiral na lokalnih volitvah za župana Ljubljane, po koncu poslanskega mandata pa se je njegovo aktivno politično delovanje končalo. V politiko se je poskušal vrniti leta 2002 kot kandidat na volitvah za predsednika republike, a prejel zanemarljiv delež glasov.

Namesto tega se je posvetil publicistiki in izdal več knjig. Bil je tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Umrl je zvečer 20. oktobra 2015. Pokopan je bil 23. oktobra 2015 na pokopališču v Bohinjski Bistrici z vojaškimi častmi.[5]

Dela

Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:

  • Naš bodoči razvoj, Ljubljana 1961,
  • Kakšen gospodarski razvoj?, Ljubljana 1963,
  • Podjetje in družba Ljubljana 1972,
  • Upravljanje, Ljubljana 1988,
  • Resničnost in utvara, Maribor 1986,
  • Usodne odločitve, Ljubljana 1988,
  • Prehod čez rdeče morje, Ljubljana 1993,
  • Ujetniki preteklosti, Ljubljana 1993,
  • Slovenija in evropski izzivi, Ljubljana 1996,
  • Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij, Ljubljana 1998,
  • Porušena harmonija sveta, Dob 2003,
  • Na novih razpotjih, Celje 2006,
  • Rojstvo države, Radovljica 2007,
  • Slovenci in prihodnost, Radovljica 2008,
  • Čas velikih sprememb, Radovljica 2011,
  • Temelji naše državnosti, Ljubljana 2012,

Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.

Viri

  • »Poslovil se je France Bučar, starosta slovenske politike«. MMC RTV-SLO. 21. oktober 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.

Opombe

  1. ↑ https://pace.coe.int/en/members/3238
  2. ↑ http://www.paris.embassy.si/index.php?id=737&L=si&tx_ttnews%5Btt_news%5D=25712&cHash=650b0b2b6eb1718a8adb984cf46746ac
  3. ↑ 3,0 3,1 Normativna kontrola Kongresne knjižnice — Library of Congress.
  4. ↑ »Umrl je France Bučar«. 21. oktober 2015. Pridobljeno 24. oktobra 2015.
  5. ↑ »Slovo od Franceta Bučarja z vojaškimi častmi«. MMC RTV SLO. 23. oktober 2015. Pridobljeno 24. oktobra 2015.

Glej tudi

Zunanje povezave

Stub icon

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Bučar&oldid=4729994«