Nicolae Ceaușescu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Nicolae Ceauşescu)
Jump to navigation Jump to search
Nicolae Ceaușescu
Portret
Rojstvo26. januar 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][…]
Scornicești[d][1]
Smrt25. december 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[4][2][…] (71 let)
Târgoviște
DržavljanstvoFlag of Romania.svg Kraljevina Romunija[d]
Flag of Romania (1965-1989).svg Socialist Republic of Romania[d]
Poklicpolitik, vojaška osebnost
PodpisNicolae Ceauşescu Signature.svg

Nicolae Ceaușescu, romunski diktator, * 26. januar 1918, Scornicești, † 25. december 1989, Târgoviște.

Leta 1932 se je pridružil tedaj prepovedani Komunistični partiji Romunije. Po drugi svetovni vojni se je postopoma vzpenjal po partijski lestvici in do leta 1965 zasedal drugo najpomembnejše mesto v romunski politiki, ko je vsled smrti dotedanjega voditelja Romunije Gheorgha Gheorghiu-Deja postal partijski voditelj. V zgolj dveh letih je strnil večino oblasti v svoji osebi, s tem da je prevzel tudi vodstvo državnega sveta in vlade, leta 1974 pa je postal še predsednik republike.

Spočetka je Ceaușescu veljal za pozitivno osebnost tako v Romuniji, kot na Zahodu, predvsem zaradi svoje neodvisne zunanje politike, ki je kljubovala sovjetski prevladi. Nedolgo po prevzemu oblasti je sledila oddaljitev od Varšavskega pakta (kar je bilo dopuščeno, saj Romunija ni mejila na nobeno "sovražno" kapitalistično državo); odsihmal se je Romunija raje kot s Sovjetsko zvezo povezovala z drugimi marginalnimi komunističnimi režimi, še zlasti s Severno Korejo. Med Praško pomladjo leta 1968 je zavrnil sodelovanje v invaziji Pakta na Češkoslovaško in jo celo javno obsodil. Romunija pod Ceaușescujem je bila med drugim prva država vzhodnega bloka, ki je začela sklepati sporazume z Evropsko gospodarsko skupnostjo (in edina poleg Jugoslavije, ki je to storila pred padcem železne zavese) in ena od samo treh komunističnih držav, ki so nastopile na poletnih olimpijskih igrah 1984 v ZDA. Ceaușescu je prijateljeval s Kim Il-sungom in »neuvrščenimi« državami v tretjem svetu, predvsem v Afriki, med vsemi vzhodnoevropskimi državami je imel najboljše odnose s tedanjo (Titovo) Jugoslavijo (uveljavili so se vsakoletni obiski na najvišji državni ravni), diplomatske stike pa je imel, kot popolna izjema med komunističnimi državami, celo z Izraelom.

Po letu 1971 je začel intenzivno razvijati svoj kult osebnosti, ki se je zgledoval po Kim Il-Sungovem v Severni Koreji. Od njega je prevzel tudi del državniške filozofije ter obliko kulta osebnosti skupaj z zaostrenim komunističnim režimom v notranji politiki, ki je veljal za enega najbolj represivnih v Evropi in nasploh.

V Ceaușescujevi nameri napraviti iz Romunije svetovno velesilo so bili sprejeti tudi nekateri zloglasni ukrepi; njegov zli sloves je v veliki meri povezan z odloki o prepovedi splava in kontracepcije ter ukazom o natalitetnem standardu iz leta 1966, ki naj bi zagotovil dvig števila Romunov do 20 milijonov (ta cenzus je bil dosežen leta 1969, vendar je odlok med drugim povzročil tudi porast števila sirot in brezdomcev ter ilegalnih splavov). Poleg tega se je Ceaușescu pri zahodnih državah zadolžil za preko 13 milijard dolarjev; v želji popraviti stanje in popolnoma odplačati dolg je v 80. letih odredil izvoz večine kmetijskih in industrijskih proizvodov. Ta leta so zato zaznamovali padec življenjskega standarda ter huda pomanjkanja hrane in drugih dobrin, posebej energentov. Dolg je bil v celoti odplačan leta 1989, nekaj mesecev pred koncem režima. Njegov režim se je ponašal z nekaterimi izrazito megalomanskimi projekti, kot je bila "sistematizacija" oz. urbanistična preobrazba mest, mdr. z izgradnjo danes imenovane Palače parlamenta sredi Bukarešte, kar je zahevalo rušenje starega mestnega jedra.

Proti koncu leta 1989 je Romunijo zajela splošna ljudska vstaja oz. kontrarevolucija. V zadnjih dveh tednih iztekajočega leta so se vrstile demonstracije. Preobrat se je zgodil na množičnem zborovanju v Bukarešti, ki je bil sklican v podporo Ceaușescuju, vendar so ga sredi njegovega govora izžvižgali in je moral bežati, dokler ga niso aretirali. V vojski se je poveljniška piramida popolnoma porušila in edina delujoča vojaška organizacija je ostala tajna policija Securitate. Ceaușescu je bil obsojen na hitrem sodišču ter skupaj z ženo Eleno Ceaușescu usmrčen na božični dan leta 1989.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Чаушеску Николае // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. Record #118519832 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]