Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Župnijska cerkev sv. Ruperta

Cerkev svetega Ruperta v Šentrupertu

Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev sveti Rupert
Status župnijska cerkev
Funkcionalno stanje aktivno
Uprava
Župnija Šentrupert
Dekanija Trebnje
Škofija Novo mesto
Metropolija Ljubljana
Šentrupert na Dolenjskem - Cerkev sv. Ruperta
Lokacija Občina Šentrupert
RKD št. 730 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 6. oktober 1999

Župnijska cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu (1415-1420) je ena najlepših gotskih cerkva v Sloveniji.

Začetki[uredi | uredi kodo]

V virih je ta gotska cerkev prvič omenjena leta 1163, če pa upoštevamo njene začetke, patrocinij in zgodovinske okoliščine in še posebej nastanek pražupnije, je treba čas nastanka iskati že v 11. stoletju. Patronat nad župnijo je leta 1393 pridobil sloviti grof Herman II. Celjski, leta 1493 pa je bila cerkev priključena novemu kolegiatnemu kapitlju v Novem mestu.

Po novejših raziskavah Roberta Peskarja leta 1993 je današnja podoba cerkve rezultat vsaj treh gradbenih faz v 15. stoletju. Najpomembnejša je prva, ki jo določajo arhitekturni členi in kamnoseški znaki na kosih peščenca, in obsega prezbiterij, pritličje ter nadstropje zvonika, stopniščni stolpič na severni in vzhodno ladijsko steno z opornikom na južni strani. Verjetno so po krajšem časovnem premoru dodali zvoniku še drugo nadstropje ter nato cerkev dokončali skupaj z ladijsko lupino v drugi gradbeni fazi pred letom 1474.

Stavbna zasnova[uredi | uredi kodo]

Cerkev ima dolgi kor, od zunaj jo obdaja šest dvakrat stopnjevanih ter zgoraj diagonalno prirezanih opornikov, okrašenih s fialami in slepimi trilisti. Stene imajo pet visokih oken, spodaj segajočih do talnega zidca. Okna so v šilastih zaključkih okrašena s krogovičji v oblikah ribji mehur, štirilist in trilist. Zvonik je v pritličju, ki je namenjeno za zakristijo, ter v nadstropju, členjen s profiliranimi okni, ter prehaja v tretje nadstropje iz štirikotne osnove v osmerokotni stolp. Notranjščina kora je obokana z zvezdasto rombastim obokom v treh polah in ima petosminski zaključek. Rebra so klinastega profila in imajo obojestransko polkrožno palico (opazimo jo tudi v zakristiji), ter se opirajo vzdolžnih sten na geometričnih konzolah, v sklepnikih pa na služnikih polkrožne oblike, dva od teh imata celo figuralni kapitel. Vsa stičišča reber so lepo okrašena s sklepniki v obliki grbovnih ščitkov ter rozet. Le štiridelni zvezdasti obok v zakristiji je brez sklepnikov, pa v zameno zato vseeno visi na figuralnih konzolah, ki najverjetneje predstavljata angela in Marijino oznanjenje ter angela muzikanta. Od nekdaj številne stavbne plastike sta se ohranila le figuralna konzola - ali pa kapitel- v kasneje predelani slavoločni odprtini ter sedilja v južni stranici kornega zaključka. Vzore za oblikovanje cerkve je treba iskati v češki arhitekturi oziroma izdelkih Petra Parlerja ter njegovega kroga, na kar pričajo stilne prvine stavbne plastike, na katere je opozoril umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc - te primerjave dajo Cerkve v Hajdini in na Ptujski Gori, kamor so prišli umetniki neposredno iz Parlerjeve delavnice v Pragi. Delno se vidijo povezave s kartuzijansko cerkvijo v Pleterjah ter s celjsko Marijino kapelo - kapela žalostne Matere Božje.

Vplivi[uredi | uredi kodo]

V gradnji te cerkve se zrcalijo takratne ambicije lokalnih veljakov - Auerspergov, Šumberških gospodov, Hermana II. Celjskega (grb na osrednjem sklepniku, glej tudi galerijo), cerkev pa je tudi pomembno vplivala na zasnovo Barbarine cerkve na bližnjem Okrogu, ter z oktagonalno zaključenim zvonikom povzročila val posnemanj. Grb Hermana II. je pomemben za datacijo, saj ga sestavlja grb Ortenburžanov (tri peruti), ki so ga Celjski po pogodbi skupaj z nasledstvom dobili leta 1418, ko so prvi izumrli.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Komelj, Ivan: Gotska arhitektura, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969 (COBISS)
  • Zdravič Polič, Nina: Gotika v Sloveniji, Ljubljana, Narodna galerija, 1995 (COBISS)
  • Höfler, Janez: Srednjeveške freske v Sloveniji, Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana, Družina, 2001 (COBISS)
  • Steklasa, Ivan: Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem, V Ljubljani, samozaložba, 1913

(COBISS)

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 730". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]