Stavbna plastika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kariatide na Erehtejonu, Atene, 421-407 pr. n. št.

Stavbna plastika ali arhitekturno kiparstvo je plastika postavljena v zvezi z arhitekturo na zunanjosti ali notranjosti stavbe in predstavlja uporabo kiparskih tehnik, ki jih arhitekt in / ali kipar oblikuje v stavbi, mostu, mavzoleju ali drugem takem projektu. Skulptura je običajno povezana s strukturo, vendar je samostojno delo.

Opredeljen je tudi kot sestavni del stavbe ali skulpture, ki je nastala posebej za krašenje ali okrasitev arhitekturne strukture.[1]

Od ornamentov jih loči figuralna upodobitev. Lahko je samostojen kip ali relief.

Stavbna plastika je bila zelo pomembna v antiki, pozni romaniki, gotiki in baroku. Od klasicizma dalje je bila redko uporabljena v arhitekturi, bolj pa kot samostojna plastika. Stavbno plastiko so arhitekti uporabljali skozi celotno zgodovino in na vseh kontinentih.

Oblike[uredi | uredi kodo]

Najpogostejše oblike stavbne plastike so:

  • akroterij, lahko v obliki akantove vitice, palmete ali plastične figurice (levi, sfinge, ...) in so bili običajno slemenski okraski templjev in nagrobnikov v antiki, renesansi in klasicizmu;
  • atlant (arhitektura) imenovan po antičnem nosilcu nebesnega svoda, je moška figura, ki podpira stavbo namesto stebra ali slopa;
  • kariatida je ženska figura, oblečena v dolgo oblačilo, ki podobno kot atlant podpira stavbo;
  • herma - v antiki prosta plastika (Hermesova glava), je od renesanse dalje atlantu podobna polovična figura pred slopi in pilastri;
  • amoret je mali deček, običajno s perutmi, ki po vzoru antičnih erotov predstavlja boga ljubezni v posvetnih scenah, posebno v rokokoju;
  • erot - majna figura Erosa - otrok s perutmi - v helenizmu dodatek kipom; po njihovi podobi so nastali v renesansi in baroku angeli in putti;
  • putto (it. il putto 'majhen otrok') - gol deček s perutmi ali brez; od renesanse dalje ga najdemo na orglah, oltarjih, stenah, stropih, ...
  • groteskna maska je relief v obliki človeške ali živalske glave; služila naj bi obrambi pred zlimi duhovi; v romaniki jo najdemo na krstilnikih in kornih sedežih;
  • konzolna plastika ima obliko antropopejske plastike s portretno, religiozno ali humanistično vsebino;
  • stavbarniška plastika je vsa plastika izdelana v stavbarnicah ob gradnji katedral;
  • relief je plastika, ki izstopa iz ravnine in je nanjo še navezana. Med antičnimi reliefi so posebej znameniti v metopah in v zatrepih.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Select Art Sculpture: Glossary". selectartusa.com.