Matija Koželj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Matija Koželj
Portret
Rojstvo 7. februar 1842({{padleft:1842|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Vesca
Smrt 26. februar 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (75 let)
Kamnik
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic slikar

Matija Koželj, slovenski slikar, * 7. februar 1842, Vesca, † 26. februar 1917, Kamnik.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Matija Koželj je ljudsko šolo obiskoval v Vodicah, kjer ga je učil kaplan Mihael Peternel, ki mu je dajal pobudo za risanje in ga še pozneje v Ljubljani vodil in seznanjal s slikarji. V letih 1860 do 1862 se je učil na risarski šoli na ljubljanski realki pod vodstvom prof. Joachima Oblaka. Leta 1865 se je naselil v Kamniku, kjer je imel slikarsko delavnico. To leto je naslikal križev pot v Dobu. Leta 1878 se je študijsko izpopolnjeval v Gradcu in Dunaju, 1900 pa v Italiji. Naslikal je številne oltarne podobe, križeve pote in božje grobove. S freskami je okrasil mnogo cerkva predvsem na Gorenjskem in Dolenjskem.

Sv. Nikolaj gleda devico Marijo z Jezusom v naročju (1885), cerkev sv. Nikolaja v Podgorju

Delo[uredi | uredi kodo]

Sv. Lucija (1861), cerkev sv. Lucije v Skaručni

Koželj je v svojem življenju je dovršil okoli 20 križevih potov, slikal je na moker omet: leta 1869 pri Sv. Trojici nad Vrhniko, svetišče; 1874 veliki oltar v Mengšu; 1881 štiri stenske slike v prezbiteriju v Kamniku; 1884 svetišče na Bohinjski Bistrici; 1886 svetišče v Komendi; 1889 obok v Cerkljah na Gorenjskem; 1890 v Ribnici sv. Uršulo in tretji red sv. Frančiška; 1893 župnijsko cerkev v Gorjah; 1896/1897 cerkev v Šentrupertu; 1901 proštijsko kapelico v Novem mestu; 1902 frančiškansko cerkev v Novem mestu; 1903 ladjo župnijske cerkve in 1904 svetišče v Trebnjem; 1905 svetišče župnijske cerkve na Homcu; 1906 svetišče v Zgornjem Tuhinju; 1907 ladjo župnijske cerkve v Zapogah in svetišče župnijske cerkve v Vodicah; 1908 ladjo župnijske cerkve v Kamniku; 1912/1913 ladjo v Vodicah, kupolo na Homcu itd. Poleg fresk je naslikal tudi mnogo oltarnih oljnatih slik in pokrajin; zlasti zadnja leta ga je krajinsko slikarstvo močno veselilo.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]