Zapoge
Zapoge | |
|---|---|
 | |
  Zapoge Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°10′46.62″N 14°28′3.51″E / 46.1796167°N 14.4676417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina |  Vodice |
| Površina | |
| • Skupno | 1,15 km2 |
| Nadm. višina | 337,5 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 263 |
| • Gostota | 230 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1217 Vodice |
| Zemljevidi | |
Zapoge - Vas | |
| Lega | Občina Vodice |
| RKD št. | 19328 (opis enote)[2] |
Zapoge so gručasta vas ob cesti Vodice - Medvode v Občini Vodice.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Izvor imena kraja Zapoge verjetno izvira iz lege same vasi. Ta je namreč "zapognjena" okoli Šmarne gore.
Zapoge so v pisnih virih prvič omenjene leta 1319, ko sta bili kartuziji Bistra prodani dve opusteli kmetiji v Zapogah (in Sabaw).
Zapoge so bile vsaj do prve polovice 14. stoletja del župnije Vodice, kasneje so leta 1875 postale svoja lastna župnija, 1. 1. 2020 pa s se zopet priključile župniji Vodice. Vas je imela tudi svojo cerkev. Ta se prvič omenja leta 1526 in je imela patrocinij svetega Nikolaja. Sama cerkev naj bi bila dokončana šele leta 1737, katere stavbni mojster je bil Gregor Maček. Valvasor v 17. stoletju tudi omenja tri oltarje, ki so nekoč stali v cerkvi. Danes je ohranejn glavni oltar iz leta 1845, ki ga je izdelal rezbar Matej Tomc. Cerkev ima tudi ene najstarejših orgel na slovenskem, ki segajo nazaj v sredino 19. stoletja in so delo orglarja Petra Rojca V cerkvi je svoj slikarski pečat pustil tudi Matija Koželj.[3]
Zapoge in Medvode povezuje integrirana linija št. 30, z Ljubljano in Vodicami pa je povezana z integrirano linijo št. 60.V vasi je še vedno pomembno kmetijstvo, Zapoge obdaja veliko travnikov. Najbolj pogosta je govedoreja. Deluje tudi kot spalno naselje, večina prebivalcev se vozi na delo v Ljubljano. Cesta skozi Zapoge je bila prvič asfaltirana ko je predsednik USSR Mihail Grobačov prišel pogledata farmo v sosednjih Hrašah.[navedi vir]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| 1869 | 1880 | 1900 | 1910 | 1931 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|
| 211 | 184 | 168 | 176 | 188 | 262 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 19328«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Zapoge, cerkev svetega Nikolaja«. Župnija Vodice. 1. januar 2020.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Čuk, Rado, ur. (2020). Dediščina ljudi in krajev: zbornik občine Vodice. Vodice: Občina Vodice. COBISS 22758147. ISBN 978-961-95057-0-0.
- Orts-Repertorium des Herzogthums Krain : auf Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869 bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission = Imenik krajev vojvodine kranjske : sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji (v nemščini in slovenščini). Cesarskokraljeva statistična komisija. 1874. COBISS 38846977.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Posebni geografski slovar Kranjske sestavljen na podlagi rezultatov popisa prebivalstva z dne 31. decembra 1910. Zv. 4. Cesarskokraljeva statistična komisija. 1910. COBISS 6234701.
- »Občina Vodice«. Občina Vodice. Pridobljeno 5. novembra 2025.
- Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev, po stanju 1. junija 1939. Zv. 4. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. 1939. COBISS 17593857.
- »Zapoge, cerkev svetega Nikolaja.« Župnija Vodice, 1. december 2020.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Zapoge v Wikimedijini zbirki
