Vodice
Vodice | |
|---|---|
 | |
  Vodice Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°11′11.04″N 14°29′42.61″E / 46.1864000°N 14.4951694°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina |  Vodice |
| Površina | |
| • Skupno | 6,07 km2 |
| Nadm. višina | 339,2 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 1.775 |
| • Gostota | 290 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1217 Vodice |
| Zemljevidi | |
Vodice so naselje z okoli 1.750 prebivalci na južnem robu Kranjskega polja in sedež istoimenske občine. Ležijo ob gorenjski avtocesti Ljubljana - Podtabor, z avtobusnimi linijami so povezane tako s Kranjem (Alpetour), Ljubljano z integrirano linijo št. 60 ter Medvodami z integrirano linijo št. 30.
Izvor krajevnega imena
[uredi | uredi kodo]Krajevno ime je verjetno izpeljano iz besede vodíca, manjšalnice od vôda, pri čemer obstajata dve imenotvorni možnosti. Ime je lahko izvorno mestnik ednine Vodícě s prvotnim pomenom 'pri vodici' in je prešlo v množinsko sklanjatev, ali pa je že od vsega začetka množinsko, kar bi kazalo na več manjših vodnih izvirov. V arhivskih zapisih se kraj omenja okoli leta 1118 v zapisu in plebe sancte Margarete virginis, leta 1257 kot Wodiz in 1265 Woditç. [2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Arheološka najdišča
[uredi | uredi kodo]Na območju Vodic je trenutno odkritih 27 najdišč. Dokazi o prvih poselitvah segajo nekje v čas bakrene dobe. V obdobje srednje in pozne bronaste dobe na območju Vodic umeščamo vsaj tri najdišča. Vodice – Kavci, Repovnice in Vodice – občinsko središče. Najdbe se predstavljajo v obliki manjših predmetov kot so posode, ostanki orodja in osti.
V rimski dobi je območje Vodic tvorilo razpršen sistem manjših naselbin in vil rustik. Najpomembnejše najdišča iz časa Rimljanov lahko najdemo na polju ob pastoralnem domu v centru Vodic. Tu so bili izkopani kamniti temelji manjših lesenih stavb in grobne parcele, najdeni pa so bili tudi mnogi osebni predmeti kot so fibule, vrči, orodje in podobno. S postopnim propadom rimskega imperija so se nižinske naselbine počasi opuščale, zamanjale so jih višinske utrdbe oziroma refugiji v katerih je staro romansko prebivalstvo dočakalo prihod Slovanov.
Srednji, novi vek in 19. stoletje
[uredi | uredi kodo]Kraj se prvič omenja že v 11. stoletju, župnijska cerkev sv. Marjete pa 1118. Za vodiško župnijo je gotovo najpomembnejši dokument datiran med letoma 1093 in 1103. Gre za dogovor med oglejskim patriarhom Ulrikom I. in lokalnimi vitezi, kjer je patriarh, nekaj kapelam okrog Smlednika in na Vodiškem, podelil pravice do pokopa in krščevanja. V listini z datumom 16.12.1257 se cerkev sv. Marjete omenja kot vodiška fara. iz obdobja srednjega veka imamo v okolici Vodic izpričane tudi mnoge gradove, katerih večina je danes ohranjenih le v obliki razvalin ali le delnih ostankov.
V 17. stoletju, natančneje leta 1726 je bila stara cerkev porušena in na njene mestu sezidana nova baročna.
V velikonočnem potresu aprila 1895 so bile močno prizadete tudi Vodice. Porušenih ali močno poškodovanih je bilo ogromno stavb, vključno z župniško cerkvijo ter njej pripadajoči mežnariji in šolskem poslopju. V potresu je bilo v Vodicah porušena nekje tretjina vseh objektov, to je 114 stavb, dodatnih 28 stavb pa je bilo neuporabnih.
Prva svetovna vojna in obdobje med obema vojnama
[uredi | uredi kodo]V času Prve svetovne vojne (1914-1918) je mnogo Vodičanov služilo obvezni rok med vrstami Avstro-Ogrske vojske. Veliko izmed njih se nazaj ni vrnilo. Tako kot večino drugih krajev po monarhiji je vojna Vodice gmotno in gospodarsko hudo prizadela. K slabim razmeram so botrovale tudi pogoste rekvizicije, ki jih je izvajala vojska. Kmetom so bili prodani pridelki, živina in podobno. Po koncu vojne je bil blizu vodiške župnijske cerkve leta 1927 postavljen spomenik padlim v prvi svetovni vojni.
Leta 1932 so Vodice dobile v bližnji opekarni lastno elektrarno. Od tega leta dalje pa so Vodice znane tudi po peki prest, kar se je ohranilo vse do danes.
Druga svetovna vojna
[uredi | uredi kodo]Po kapitulaciji kraljeve vojske so Vodice padle pod nemško okupacijo. Tako kot mnoge druge kraje so tudi Vodice v času okupacije doživele razne raznarodovalne ukrepe kot so prepoved tiska in pouk v nemščini. Leta 1943 so bili v enote nemškega Wermachta mobilizirani vsi moški prebivalci Vodic rojeni med letoma 1916 in 1926. Nekateri so se vpoklicu odzvali, mnogi pa so se mu poskušali na razne načine ogniti.
Zaradi stopnjevanja nasilja partizanov so bile tudi v Vodicah organizirane domobranske enote. Prve organizirane grupacije so se vršile po italijanski kapitulaciji. Tako je bila avgusta oziroma septembra 1944 v Vodicah ustanovljena osma postojanka Gorenjskega domobranstva. Na postojanki je bilo šestdeset domobrancev, večinoma iz Vodic in okolice. Pred vstopom v domobranstvo jih je bilo petnajst v partizanih, od teh osem že prej v nemški vojski.
Edina večja akcija, ki je bila izvršena na vodiškem se je zgodila med 13. in 15. avgustom 1944. Okrog partizanov II. in IV. bataljona Gorenjskega odreda (okrog 350 partizanov) je bil izveden obroč, ki je bil sestavljen iz nemških in domobranskih enot. Partizanske enote so se hotele iz tega obroča prebiti, kar je rezultiralo v spopadu. Nemci so imeli 14 žrtev (šest padlih in osem težje ranjenih), iz partizanskih vrst je bil ranjen le en partizan, nekaj pa naj bi jih dezertiralo.
Šolstvo v Vodicah
[uredi | uredi kodo]Vodiška podeželjska šola in prva šolska ustanova v tem kraju je bila ustanovljena s strani Antona Tomaža Linharta, ki je bil takrat okrožni šolski nadzornik. Pouk na tej šoli je izvajal lokalni cerkovnik. Zaradi slabih gmotnih razmer lokalnega prebivalstva je bila šola primorana leta 1807 zapreti svoja vrata. Pouk je v bil v naslednjih letih precej nestalen. Prva redna javna trivialna šola je bila v Vodicah dokončno ustanovljena leta 1853. V potresu leta 1895 je bila močno poškodovano tudi šolsko poslopje, zato so občinske oblasti sezidale povsem novo šolsko stavbo, v kateri se je pouk pričel leta 1998.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| Leto | 1880 | 1906 | 1910 | 1931 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prebivalci | 324 | 529 | 520 | 591 | 1747 |
| Hiše | 65 | 107 | 110 | / |
Druge zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Leta 1913 so Vodice slovele daleč okoli zaradi Vodiške Johance. Ljudje so množično romali v ta kraj, da bi videli čudežno krvavitev. Po razkrinkanju potegavščine so njo in župnika sodno preganjali.
Leta 1955 je bila zgrajena tudi 40-metrska smučarska skakalnica. Skozi naselje tradicionalno poteka tudi kolesarski maraton Franja.
Znane osebnosti, povezane s krajem
[uredi | uredi kodo]Glavni članek: Seznam osebnosti iz Občine Vodice
- Matija Koželj, slikar, poslikal notranjost cerkev sv. Marjete v Vodicah in cerkev sv. Nikolaja v Zapogah (1842, Vesca – 1917, Kamnik).
- Jernej Kopitar, jezikoslovec (1780, Repnje pri Vodicah – 1844, Dunaj).
- Vodiška Johanca, njeno pravo ime je Ivana (Ivanka) Jerovšek, verska sleparka (1885, Repnje pri Vodicah – 1919, Ljubljana).
- Valentin Zarnik, pisatelj, pravnik, politik (1837, Repnje – 1888, Ljubljana).
- Jakob Alešovec, pisatelj, dramatik, satirik in novinar (1842, Skaručna – 1901, Ljubljana)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Viri in Literatura:
[uredi | uredi kodo]- Čuk, Rado, ur. Dediščina ljudi in krajev: Zbornik občine Vodice, Vodice: 2020.
- Jančar, Karmen, Zgodovina šolstva v občini: Vodice, Repnje, Šinkov Turn, Skaručna, Dediščina ljudi in krajev: Zbornik občine Vodice, Vodice: 2020, str. 119 - 157.
- Jančar, Karmen, Veliki ljubljanski potres 1895 v Vodicah, Dediščina ljudi in krajev: Zbornik občine Vodice, Vodice: 2020, str. 157 - 173.
- Kemperl, Metoda, Sakralna kulturna dediščina Občine Vodice, Dediščina ljudi in krajev: Zbornik občine Vodice, Vodice: 2020, str. 269 - 289.ž
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Posebni geografski slovar Kranjske sestavljen na podlagi rezultatov popisa prebivalstva z dne 31. decembra 1910. Izdala Centralna statistična komisija. 1910. COBISS 6234701
- Rozman, Luka, Arheološka podoba Občine Vodice, Dediščina ljudi in krajev: Zbornik občine Vodice, Vodice: 2020, str. 47 - 59.
- Spletna stran občine Vodice, https://www.vodice.si/ Pridobljeno 5. novembra 2025.
- Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev, po stanju 1. junija 1939. COBISS 17593857.
- Šilc, Jurij, Starejša zgodovina Vodic in bližnje okolice, Dediščina ljudi in krajev: Zbornik občine Vodice, Vodice: 2020, str. 67 - 101.
- Žebovec, Marjeta, Vojne 20. stoletja na območju sedanje Občine Vodice, Dediščina ljudi in krajev: Zbornik občine Vodice, Vodice: 2020, str. 173 - 183.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Vodice, Vodice v Wikimedijini zbirki
