Pojdi na vsebino

Berkelij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Berkelij, 97Bk
Berkelij
IzgovarjavaIPA: [berkélij ]
Videzsrebrnkast
Masno število[247]
Berkelij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Tb

Bk

(Upu)
kirijberkelijkalifornij
Vrstno število (Z)97
Skupinan/a
Periodaperioda 7
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Rn] 5f9 7s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 27, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče986 °C
Vrelišče2627 °C
Gostota (blizu s.t.)alpha: 14.78 g/cm3
beta: 13.25 g/cm3
Talilna toplota7.92 kJ/mol (izračunana)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+2, +3, +4, +5[1]
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1.3
Ionizacijske energije
  • 1.: 601 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 170 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviumetno
Toplotna prevodnost10 W/(m⋅K)
Magnetna ureditevparamagneten
Številka CAS7440-40-6
Zgodovina
Poimenovanjepo Berkeleyju, kjer je bil odkrit
OdkritjeLawrence Berkeley National Laboratory (1949)
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
Kategorija Kategorija: Berkelij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97. Ta radioaktivni kovinski element iz skupine aktinoidov so najprej sintetizirali z obstreljevanjem americija z delci alfa (ioni helija) in ga poimenovali po kalifornijskem mestu Berkeley. Berkelij je bil peti sintetizirani transuranski element.

Pomembne lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Količine berkelija-249 (razpolovni čas 314 dni), ki jih je moč tehtati, omogočajo odkritje nekaterih lastnosti s pomočjo makroskopskih količin. Leta 2004 berkelij še ni bil izoliran v svoji elementarni obliki, vendar domnevajo, da je srebrna kovina, ki pri povišanih temperaturah na zraku zlahka oksidira in je topna v raztopinah mineralnih kislin. Za identifikacijo različnih spojin berkelija se uporabljajo tehnike loma žarkov X; z njimi je moč odkriti berkelijev dioksid (BkO2), berkelijev fluorid (BkF3), berkelijev oksiklorid (BkOCl), in berkelijev trioksid (BkO3). Leta 1962 so izolirali vidno količino berkelijevega klorida, ki je tehtala 3 milijardinke grama. To je bila prva vidna količina čiste berkelijeve spojine.

Kot drugi aktinoidi se tudi berkelij kopiči v okostnih tkivih. Ta element nima znane rabe izven temeljnih raziskav in ne igra nobene biološke vloge.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Berkelij so prvič sintetizirali Glenn Theodore Seaborg, Albert Ghiorso, Stanley G. Thompson, in Kenneth Street mlajši s Kalifornijske univerze v Berkeleyju, ZDA, decembra 1949. Skupina je uporabila ciklotron za obstreljevanje miligramske tarče americija-241 z delci alfa in s tem pridobila berkelij-243 (razpolovna doba 4 ure in pol) in dva prosta nevtrona. Pozneje so sintetizirali še berkelij-249, enega od najdlje živečih izotopov tega elementa (razpolovni čas 320 dni) tako, da so tarčo iz kirija-244 izpostavili močnemu žarku nevtronov.

Izotopi

[uredi | uredi kodo]

Podrobneje je opisano 19 radioizotopov berkelija, najstabilnejši od njih so Bk-247 z razpolovno dobo 1380 let, Bk-248 z razpolovno dobo več kot 9 let in Bk-249 z razpolovno dobo 320 dni. Vsi ostali radioaktivni izotopi imajo razpolovne dobe krajše od 5 dni, večina od njih celo krajše od 5 ur. Ta element ima tudi dve stanji meta, najstabilnejše je Bk-248m (t½ 23,7 ur). Atomska teža izotopov berkelija je med 235,057 a. m. e. (Bk-235) do 254,091 a. m. e. (Bk-254).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  1. Kovács, Attila; Dau, Phuong D.; Marçalo, Joaquim; Gibson, John K. (2018). »Pentavalent Curium, Berkelium, and Californium in Nitrate Complexes: Extending Actinide Chemistry and Oxidation States«. Inorg. Chem. American Chemical Society. 57 (15): 9453–9467. doi:10.1021/acs.inorgchem.8b01450. PMID 30040397.