Mengeš
Mengeš | |
---|---|
![]() | |
Koordinati: 46°9′45.3″N 14°34′4.91″E / 46.162583°N 14.5680306°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
Občina | Mengeš |
Površina | |
• Skupno | 13,3 km2 |
Nadm. višina | 315,9 m |
Prebivalstvo (2016)[1] | |
• Skupno | 6.399 |
• Gostota | 480 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 1234 Mengeš |
Zemljevidi | |
Mengeš - Vaško jedro Mali Mengeš | |
Lega | Občina Mengeš |
RKD št. | 29978 (opis enote)[2] |
Mengeš je mesto v Sloveniji in središče občine Mengeš.
Mengeš leži na zahodnem delu Kamniškobistriške ravnine, zahodno od Domžal.
Mengeš je industrijsko središče z manjšimi obrati tekstilne in živilske industrije. Večji je obrat farmacevtske tovarne Lek. Značilne obrti so pečarstvo, slamnikarstvo, sedlarstvo. Mengeš je znan tudi po glasbilarstvu, predvsem po izdelovanju harmonik, saj v mestu nastajajo glasbila znamk Melodija glasbila, Zupan, Kapš in Burgar.
Kulturna dediščina
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Menge%C5%A1_Stare_Castle.jpg/220px-Menge%C5%A1_Stare_Castle.jpg)
Ob naselju so našli grobišča iz halštatskega in latenskega obdobja. Mengeš se prvič omenja 1154, trške pravice pa ima od 1867. Nekdanjo romansko cerkev sv. Mihaela so preuredili v gotsko. Ohranjena sta prezidani prezbiterij in samostojno stoječ gotski zvonik, ki je bil hkrati obrambni stolp tabora. Krstilnik v cerkvi je delo J. Plečnika
Izvor krajevnega imena
Krajevno ime je verjetno prevzeto iz bavarskega srednjevisokeganemškega imena Meingos(purch), kar vsebuje osebno ime Meingoz in purch v pomenu grad. Krajevno ime torej prvotno pomeni grad katerega lastnik je Meingoz. V arhivskih zapisih se kraj omenja leta 1254 do 1156 kot Meingosburg, 1214 do 1220 Mengospurch, 1226 Mengozesburc in 1243 kot Meingospurch.[3]
Pomembne osebnosti, rojene v Mengšu
- Franc Jelovšek, baročni slikar
- Avguštin Hallerstein, naravoslovec, astronom in misijonar
- Janez Trdina, slovenski pisatelj, prof. zgodovine in zemljepisa
- Mihael Stare, gospodarstvenik, gradbenik in podjetnik, graščak
- Ivan Vesel – Vesnin, eden prvih slovenskih prevajalcev iz ruščine, duhovnik
- Franc Novak, začetnik slovenske stenografije, prof. grščine in latinščine
- Franja Trojanšek – Zorana, pesnica
- Franc Ropret, rezbar in kipar
- Polonca Juvan, dramska igralka
- Peter Lipar, kapelnik in župan
- Srečko Gregorc, pisatelj, duhovnik msgr.
- Janez Veider, umetnosti zgodovinar in pisatelj, duhovnik
- Anton Šuštar, samouki slikar, rezbar in glasbenik
- Janko Testen, slikar ekspresionist
- Ivan Sivec, slovenski pisatelj, publicist in popotnik
- Joc Pečečnik, slovenski podjetnik in igralec pokra
- Tanja Žagar, slovenska pevka in glasbenica
- Ljudevit Merčun, slovenski zdravnik internist
Rekreacija
Ob robu naselja je sodobna rekreacijska dvorana s teniškimi igrišči. Nad naseljem je na razglednem griču Gobavica (435 m) Mengeška koča, pod njo pa krajša smučarska vlečnica, smučarska skakalnica in trim steza.
Sklici in opombe
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 29978«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Glej tudi
Zunanje povezave
Predstavnosti o temi Mengeš v Wikimedijini zbirki