Alenka Goljevšček Kermauner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Alenka Goljevšček-Kermauner, slovenska pisateljica, raziskovalka slovenskega ljudskega slovstva, esejistka, dramatičarka,* 7. september 1933, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodila se je očetu Milovanu Goljevščku in materi Ljudmili Počkaj. Odraščala je v Rožni dolini v Ljubljani. Študirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti in diplomirala na temo Spinozova etika. 1955 se je poročila s Tarasom Kermaunerjem in rodila se jima je hči Aksinja.[1].

Mož je za leto dni odšel na študij sociologije v Pariz, Alenka pa se je zaposlila kot profesorica na Klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je poučevala filozofijo in psihologijo. Med letoma 1958 in 1960 je bila zaradi suma sovražne propagande zoper Jugoslavijo proti možu Tarasu sprožena preiskava. Tudi na Alenko so se začeli izvajati pritiski.

1960 se jima je rodila hči Ajda[2], 1966 pa sin Aleš[3].

Ko so otroci odrasli, se je vse bolj posvetila pisateljevanju in znanstvenemu raziskovanju. 1978 je magistrirala na temo Odnos med mitosom in logosom, posebej pri Platonu, 1981 pa doktorirala (Mit in slovenska ljudska pesem). Tega leta sta se tudi z možem preselila v Avber na Krasu, kjer živi še danes.

Delo[uredi | uredi kodo]

Pisala je gledališke kritike ter recenzije umetniških razstav, plesgnih prireditev, filmov in knjig. Objavljala je v Naših razgledih, študentskem tedniku Tribuna, reviji Beseda in v kulturnem časopisu Novi svet.

1974 je objavila zbirko pravljic za otroke Čudozgode, ki je doživela velik uspeh. Napisala je vrsto radijskih, televizijskih in lutkovnih iger. Nekaj jih je izšlo v knjigah Čudežni kamen in Gornastenisedimuha. V igrah za mlade velikokrat opisuje temačen, skrivnosten svet barv in podob, ki vdirajo v naše sanje.

Njen največji uspeh je bila družbeno kritična komedija Pod Prešernovo glavo (1985), ki je bila kar 150-krat zaporedno razprodana. Uspešno sta jo v sezoni 1985/86 uprizorila tudi Jazavac v Zagrebu pod naslovom Pod Krležinom glavom in Atelje 212 pod naslovom Pod Prešernovom bistom v Beogradu v sezoni 1987/88.

Sledila sta drugi del triologije družbeno kritičnih dram Zelena je moja dolina, ki je bila uprizorjena v Kranju in Varaždinu in tretji del - drama Otrok, družina, družba, ki je bila 1987 uprizorjena v Ljubljanskem Mestnem gledališču.

Sodelovala je v projektu Slovenska izseljenska književnost, ki ga je na Inštitutu za slovensko izseljenstvo[4] vodila literarna zgodovinarka Janja Žitnik. Projekt je trajal od 1. 7. 1993 do 31. 12. 1996. Tri obsežne monografije predstavljajo prvi sistematičen in ideološko neobremenjen pregled slovenske literature v tujejezičnih okoljih.

Napisala je še dve literarni deli, in sicer zgodbe za otroke Po štirih, po dveh (1966) in po naročilu mesta Kranj, ob dvestoletnici Prešernovega rojstva, še komedijo Srečna draga vas domača (1999). Ta igra je bila napisana za Kranjsko gledališče[5], vendar ni bila uprizorjena niti tam niti v Ljubljanskem Mestnem gledališču.

Kot znanstvena raziskovalka se ukvarja z mitologijo in z analizo slovenskega ljudskega izročila.

V zadnjem obdobju se je skupaj z možem lotila projekta Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike, v katerem analizirata svet in človeka skozi slovensko dramatiko.

Njeno prvo dramo za odrasle Srečanje na Osojah so uprizorili v Celjskem gledališču leta (1981).

Predstavitev nekaterih njenih del[uredi | uredi kodo]

Čudežni kamen[uredi | uredi kodo]

Čudežni Kamen

Knjiga vsebuje štiri igre za otroke: Čudežni Kamen, Kralj Matjaž, kako se imaš?, Če zmaj požre mamo in Hiša. Vse štiri igre so vzgojne in od posameznika zahtevajo premislek o sebi in o svojih ravnanjih ter odločitev, da bi se trudil biti dober človek. Človek, ki bi bil zmožen se soočiti s težavami v vsakdanjem življenju in biti dovolj vztrajen pri iskanju svojega »čudežnega kamna«.

Čudozgode[uredi | uredi kodo]

Čudozgode

Ta zbirka sodobnih pravljic je doživela velik uspeh. Izdana je bila v tisoč izvodih in bila zelo hitro razprodana. Knjiga vsebuje tri pravljične pripovedi: Pravljični gozd, Ptič Samoživ in Zli duhovi. V zgodbah ni jasne meje med resničnostjo in domišljijo; svet ni strogo deljen na svet realnosti in svet sanj. Pravljica je resničnost, v kateri je vse mogoče, in ne izmišljeni svet, kot smo navajeni. Junaki nenehno brez težav prestopajo mejo med resničnim in domišljijskim. Vse tri zgodbe je avtorica napisala v neobičajnem jeziku - prva je v književnost uvedla sleng za otroke.

Podprl je lopato z druge strani, midva pa sva ga brezglavo gledala, ne da bi kaj pokapirala. »K sta že tle,«je rekel mož, »pa mi prnesta mal vode iz cisterne. Vroče je kt u peč, da b člouk gagnu.«

Med bogovi in demoni[uredi | uredi kodo]

Med bogovi in demoni

Je delo, ki povezuje etnologijo in filozofijo. Zanj je avtorica leta 1988 dobila Levstikovo nagrado. Je zbirka esejev, s katerimi iz pozabe vleče like iz slovenske mitologije. Njen večji del je po delih leto dni izhajal tudi v reviji Kurirček. Knjiga je namenjena otrokom in odraslim. Je nekakšen poljudno-znanstven »priročnik« mitoloških bitij iz slovenske zgodovine. Knjiga opisuje Hostnika – duha iz gozda, pustne šeme, Pehtro - babo, sojenice – rojenice, vilinska bitja, vile, povodnega moža, kačjo kraljico, kresnike, volkodlake in vampirje, hudiča ...

Delo je opremljeno z ilustracijami Daniela Demšarja.

New age in krščanstvo[uredi | uredi kodo]

New age in krščanstvo

V knjigi avtorica s stališča krščanstva kritično presoja religije in filozofije, ki preplavljajo današnji svet in begajo sodobnega človeka. Knjiga je študija in pregled najnovejših tokov new agea v odnosu do krščanstva, ki ga sodobni svet odklanja. Avtorica opisuje tudi svojo pot do krščanstva, ki je vodila skozi new age. V knjigi lahko dobimo izčrpne informacije o tem, kakšno je krščansko stališče do horoskopa, sekt, astrologije, joge, alternativnih znanosti, magije ipd.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Dela za mlade[uredi | uredi kodo]

Pripovedna proza[uredi | uredi kodo]

Drame[uredi | uredi kodo]

Dela za odrasle[uredi | uredi kodo]

Drame[uredi | uredi kodo]

Raziskovalno poročilo[uredi | uredi kodo]

Monografske publikacije[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kepic Mohar, Alenka. Šolski album slovenskih književnikov. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007.
  • Goljevšček Kermauner, Alenka. Čudežni kamen. Mladinska knjiga , Ljubljana 1981.
  • Goljevšček Kermauner, Alenka. New age in krščanstvo. Ognjišče, Koper 1992.
  • Goljevšček Kermauner, Alenka. Čudozgode. Mladinska knjiga , Ljubljana 1977.
  • Goljevšček Kermauner, Alenka. Med bogovi in demoni. Mladinska knjiga, Ljubljana 1988.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]