Logos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
 Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikipedije, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um, beseda, govor. V latinščino so ga prevajali z dvojico ratio-oratio[1]. Dobesedno razumevanje logosa samo z navedenimi prevajalskimi rešitvami[2] lahko omejuje širši pomen logosa tako v uporabi tega pojma v filozofiji kot v vsakdanji rabi v Antični Grčiji. Problem pri definiranju je tudi izrazita samorefleksivnost logosa: vsako preiskovanje in opredelitev (definiranje) logosa, je že aktualizirano kot dejavnost logosa t.j. razuma, mišljenja. Obstaja tveganje, da slovarski predvodi prevedejo samo omejen pomen ter spregledajo dinamiko tega pojma v razumevanju na celoten sklop človekovih intelektualnih dejavnosti, od javnega govora med več udeleženci do povsem ponotranjenega toka misli ene osebe.

Vsebina

[uredi] Poskus opredelitve

Slovenski filozof in hermenevtik Franci Zore opozarja na večpomenskost besede logos v naslednjih pomenih[3]:

  • račun(anje), ocenjevanje; mera, velikost;
  • odnos, ujemanje, razmerje;
  • razlaga; trditev, dokaz; logična propozicija; zakon, princip, pravilo; teza, hipoteza; razlog;
  • notranji pogovor duše; mišljenje, razmišljanje, refleksija, teorija; razum kot sposobnost;
  • nepretrgana izjava, pripoved (dejstva ali fikcija), govor; basen, legenda, pripovedka, zgodba; govor pred sodiščem ali v skupščini;
  • besedni izraz ali izrek, redko posamezna beseda); vsakdanji govor, poročilo, izročilo; govorica; omemba, oznaka, opis; sloves, hvala, čast; razprava, pogovor; pravica govora; dialog (filozofski); del, odlomek dialoga, razprave; veja, področje (fil. sistema); pl. literatura, književnost;
  • posebni izrek, reklo; božanski izrek, orakelj; pregovor, maksima; trditev (naspr. prisegi); izraz odločitve, namena; zapoved, ukaz;
  • zadeva, o kateri govorimo, tema, predmet, dogodek; zaplet pripovedi ali dramske pesnitve; v umetnosti tema slike;
  • izraz, izrek, govor, umni izrek; tudi nanašajoč se na različne načine izražanja, posebej umetniško in literarno, na sestavne dele lirske in dramske pesnitve; besedilo, dramski dialog; slovnična fraza, sestavljen termin, stavek, celotna izjava; jezik;
  • Beseda ali Modrost Boga, utelešena kot božji izvajalec stvarjenja sveta in vladanja svetu.

Obstaja nevarnost, da razumemo logos izrazito statično in omejeno v katerem od naštetih pomenov. Samo pojavljanje logosa v starogrških besedilih, npr. pri Heraklitu, Platonu in Aristotelu, je izrazito dinamično, saj si lahko v sosledju nekaj vrstic sledijo različne prevodne rešitve za isto besedo. Primer: Sokrata v Platonovem Gorgiji zanima, v kakšnem oziru je govorništvo veščina, ki ima avtoriteto s pomočjo govora-logosa, saj bi ga lahko nekdo z besedami-logoi nadležno vprašal po utemeljitvi[4]. V istem Platonovem delu je beseda logos prevedena še z naslednjimi pomeni: razmislek[5], pogovor[6], mišljenje[7], razlog [8], misel [9], trditev [10], nauk [11], omemba [12], utemeljitev [13], premislek [14], stavek [15] in zgodba [16]. Pomen vsakega od prevodov ni pomensko neodvisen od drugega. Razlaga ni samo razlaga, pač pa je hkrati tudi razmišljanje, ki poteka skozi razpravo, razprava sama, obračun dokazov v razpravi in predmet pogovora. Za ostale primere lahko uporabimo podobno razlago, ki je utemeljena na pomenski soudeleženosti prevedenih pojmov.

Čeprav se je beseda logos uporabljala v govoru pred Heraklitom, je šele z njim dobil filozofsko utemeljitev. Preko stoične filozofije in judovskega helenističnega filozofa Filona Aleksandrijskega se ga v navezavi z judovsko Božjo modrostjo (hebr. hohma) posluži zgodnje krščanstvo (Janezov evangelij)[17]. Viri uporabe logosa so različni: od Homerjeve Iliade, grških dram, sofistike, Platona, Aristotela, stoikov, judovskih helenistov do zgodnjega krščanstva.

[uredi] Filozofska raba

Hrvaški filozof Branko Bošnjak je označil zgodovino grške misli kot genezo mišljenja o logosu[18]. Za razliko od filozofskega termina ousia[19], ki ga lahko navežemo na pomensko ozko predfilozofsko rabo v pomenu premoženja oziroma lastnine, pri logosu ne zasledimo nekega ozkega, predfilozofskega prvotnega pomena. Logos se pogosto povezuje z pomenom predfilozofske oblike zgodbe oziroma mita.

[uredi] Lógos in mýthos

[uredi] Heraklit

Glavni članek: Heraklit Mračni.

Problem razumevanja logosa pri Heraklitovi filozofiji je v ohranjenosti njegovih fragmentov. Toda iz ohranjenih fragmentov je mogoče razbrati, da Heraklit utemelji ontološko urejeno soskladje med mišljenjem in urejenostjo sveta[20].

[uredi] Sofistični logos

[uredi] Platon in Aristotel

[uredi] Stoa

[uredi] Teološka raba

Filon Aleksandrijski kot vmesni člen med pozno stoo in zgodnjim krščanstvom.

[uredi] V krščanstvu

Nova zaveza se začne z "Na začetku je bil logos...":

εν αρχη ην ο λογος και ο λογος ην προς τον θεον και θεος ην ο λογος

[uredi] V islamu

Kalam (arabsko علم الكلام): dobesedno beseda‎, govor, metoda diskurzivnega razvijanja misli, razumsko dialektična teologija.[21] Ibn Al-Arabi, Mohamed kot logos.

[uredi] Sodobne interpretacije

Odtod pogost pomen razlaga, razlog. Etimološko je soroden slovenskim besedam brati in nabirati, zbirati. Odtod možen prevod: zbir.[22]


Črka Wiki  Ta članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.


[uredi] Glej tudi

[uredi] Reference

  1. ^ manjka vir
  2. ^ razum, beseda, govor
  3. ^ Povzeto po Zore, Obzorja grštva, 1997, str. 64-65, besede v krepkem tisku je poudaril avtor. Prevajalske rešitve med slovenskimi prevajalci starogrških besedil ne odstopajo bistveno.
  4. ^ Prevod Gorazd Kocijančič, Platon, Gorgija, 450e, izbor dialoga je naključen. Lahko bi izbrali katerikoli Platonov dialog, da bi se prepričali v pestrost prevajalskih rešitev za eno in isto besedo.
  5. ^ Platon, Gorgija, 457a
  6. ^ 453c
  7. ^ 463b
  8. ^ 465a
  9. ^ 471d
  10. ^ 492d
  11. ^ 495a
  12. ^ 510c
  13. ^ 512c
  14. ^ 516d
  15. ^ 520b
  16. ^ 523a
  17. ^ ne vem če je to najbolje napisano, za ta triadični sklop (logos-hohma=>Beseda zgolj omenjen, ostalo pa je delo teologov za filzofskim prispevkom
  18. ^ Bošnjak 1961, str. 41
  19. ^ v pomenu bitnost, substanca
  20. ^ ali redom v svetu
  21. ^ Corbin 2001, str. 263
  22. ^ Kocijančič, CP II, str. 1110; Zore 1997, str. 68

[uredi] Viri

  • Bošnjak, Branko, LOGOS I DIALEKTIKA, Naprijed, Zagreb 1961 (COBISS)
  • Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
  • Herakleitos Efeški, FRAGMENTI, spremna študija Franci Zore, Obzorja, Maribor 1993 (COBISS)
  • Kocijančič, Gorazd, CP II., Temeljni pojmi Platonovih dialogov, str. 1107-1113, v Platon, ZBRANA DELA II., Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)
  • Zore, Franci: Obzorja grštva: logos in bit v antični filozofiji, ZPS, Ljubljana, 1997. (COBISS)
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Logos«