Logos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um. Pogosto je uporabljen tudi v pomenu beseda, govor.[1] Odtod pogost pomen razlaga, razlog.

Beseda logos je etimološko sorodna slovenskim besedam brati in nabirati, zbirati.[2]

Dobesedno razumevanje logosa samo z navedenimi prevajalskimi rešitvami[3] lahko omejuje mnogoznačnost in širši pomen logosa - tako v filozofski kot v vsakdanji rabi v Antični Grčiji. Problem pri definiranju je tudi izrazita samorefleksivnost logosa: vsako preiskovanje in opredelitev (definiranje) logosa, je že aktualizirano kot dejavnost logosa t.j. razuma, mišljenja. Obstaja tveganje, da slovarski predvodi prevedejo samo omejen pomen ter spregledajo dinamiko tega pojma v razumevanju (celoten sklop človekovih intelektualnih dejavnosti, od javnega govora med več udeleženci do povsem ponotranjenega toka misli ene osebe).

Poskus opredelitve[uredi | uredi kodo]

Slovenski filozof in hermenevtik Franci Zore opozarja na večpomenskost besede logos v naslednjih pomenih[4]:

  • račun(anje), ocenjevanje; mera, velikost;
  • odnos, ujemanje, razmerje;
  • razlaga; trditev, dokaz; logična propozicija; zakon, princip, pravilo; teza, hipoteza; razlog;
  • notranji pogovor duše; mišljenje, razmišljanje, refleksija, teorija; razum kot sposobnost;
  • nepretrgana izjava, pripoved (dejstva ali fikcija), govor; basen, legenda, pripovedka, zgodba; govor pred sodiščem ali v skupščini;
  • besedni izraz ali izrek, redko posamezna beseda); vsakdanji govor, poročilo, izročilo; govorica; omemba, oznaka, opis; sloves, hvala, čast; razprava, pogovor; pravica govora; dialog (filozofski); del, odlomek dialoga, razprave; veja, področje (fil. sistema); pl. literatura, književnost;
  • posebni izrek, reklo; božanski izrek, orakelj; pregovor, maksima; trditev (naspr. prisegi); izraz odločitve, namena; zapoved, ukaz;
  • zadeva, o kateri govorimo, tema, predmet, dogodek; zaplet pripovedi ali dramske pesnitve; v umetnosti tema slike;
  • izraz, izrek, govor, umni izrek; tudi nanašajoč se na različne načine izražanja, posebej umetniško in literarno, na sestavne dele lirske in dramske pesnitve; besedilo, dramski dialog; slovnična fraza, sestavljen termin, stavek, celotna izjava; jezik;
  • Beseda ali Modrost Boga, utelešena kot božji izvajalec stvarjenja sveta in vladanja svetu.

Obstaja nevarnost, da razumemo logos izrazito statično in omejeno v katerem od naštetih pomenov. Samo pojavljanje logosa v starogrških besedilih, npr. pri Heraklitu, Platonu in Aristotelu, je izrazito dinamično, saj si lahko v sosledju nekaj vrstic sledijo različne prevodne rešitve za isto besedo. Primer: Sokrata v Platonovem Gorgiji zanima, v kakšnem oziru je govorništvo veščina, ki ima avtoriteto s pomočjo govora-logosa, saj bi ga lahko nekdo z besedami-logoi nadležno vprašal po utemeljitvi[5]. V istem Platonovem delu je beseda logos prevedena še z naslednjimi pomeni: razmislek[6], pogovor[7], mišljenje[8], razlog [9], misel [10], trditev [11], nauk [12], omemba [13], utemeljitev [14], premislek [15], stavek [16] in zgodba [17]. Pomen vsakega od prevodov ni pomensko neodvisen od drugega. Razlaga ni samo razlaga, pač pa je hkrati tudi razmišljanje, ki poteka skozi razpravo, razprava sama, obračun dokazov v razpravi in predmet pogovora. Za ostale primere lahko uporabimo podobno razlago, ki je utemeljena na pomenski soudeleženosti prevedenih pojmov.

Čeprav se je beseda logos uporabljala v govoru pred Heraklitom, je šele z njim dobil filozofsko utemeljitev. Preko stoične filozofije in judovskega helenističnega filozofa Filona Aleksandrijskega se ga v navezavi z judovsko Božjo modrostjo (hebr. hohma) posluži zgodnje krščanstvo (Janezov evangelij)[18]. Viri uporabe logosa so različni: od Homerjeve Iliade, grških dram, sofistike, Platona, Aristotela, stoikov, judovskih helenistov do zgodnjega krščanstva.

Filozofska raba[uredi | uredi kodo]

Hrvaški filozof Branko Bošnjak je označil zgodovino grške misli kot genezo mišljenja o logosu[19]. Za razliko od filozofskega termina ousia[20], ki ga lahko navežemo na pomensko ozko predfilozofsko rabo v pomenu premoženja oziroma lastnine, pri logosu ne zasledimo nekega ozkega, predfilozofskega prvotnega pomena. Logos se pogosto povezuje s pomenom predfilozofske oblike zgodbe oziroma mita.

Lógos in mýthos[uredi | uredi kodo]

Heraklit[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Heraklit Mračni.

Problem razumevanja logosa pri Heraklitovi filozofiji je v ohranjenosti njegovih fragmentov. Toda iz ohranjenih fragmentov je mogoče razbrati, da Heraklit utemelji ontološko urejeno soskladje med mišljenjem in urejenostjo sveta[21].

Sofistični logos[uredi | uredi kodo]

Platon in Aristotel[uredi | uredi kodo]

Stoa[uredi | uredi kodo]

Teološka raba[uredi | uredi kodo]

Filon Aleksandrijski kot vmesni člen med pozno stoo in zgodnjim krščanstvom.

V krščanstvu[uredi | uredi kodo]

Nova zaveza se začne z »Na začetku je bil logos...«:

εν αρχη ην ο λογος και ο λογος ην προς τον θεον και θεος ην ο λογος

V islamu[uredi | uredi kodo]

Kalam (arabsko علم الكلام): dobesedno beseda‎, govor, metoda diskurzivnega razvijanja misli, razumsko dialektična teologija.[22] Ibn Al-Arabi, Mohamed kot logos.

Sodobne interpretacije[uredi | uredi kodo]

Glede na etimološko sorodnost grškega λόγος s slovenskimi besedami brati, nabirati, zbirati, bi bil možen tudi prevod zbir.[23]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ V latinščino so ga prevajali z dvojico ratio-oratio. Podoben primer najdemo tudi na začetku Nove zaveze: »V začetku je bila beseda (logos) ...«
  2. ^ Zore 1997, str. 68
  3. ^ razum, beseda, govor
  4. ^ Povzeto po Zore, Obzorja grštva, 1997, str. 64-65, besede v krepkem tisku je poudaril avtor. Prevajalske rešitve med slovenskimi prevajalci starogrških besedil ne odstopajo bistveno.
  5. ^ Prevod Gorazd Kocijančič, Platon, Gorgija, 450e, izbor dialoga je naključen. Lahko bi izbrali katerikoli Platonov dialog, da bi se prepričali v pestrost prevajalskih rešitev za eno in isto besedo.
  6. ^ Platon, Gorgija, 457a
  7. ^ 453c
  8. ^ 463b
  9. ^ 465a
  10. ^ 471d
  11. ^ 492d
  12. ^ 495a
  13. ^ 510c
  14. ^ 512c
  15. ^ 516d
  16. ^ 520b
  17. ^ 523a
  18. ^ ne vem če je to najbolje napisano, za ta triadični sklop (logos-hohma=>Beseda zgolj omenjen, ostalo pa je delo teologov za filzofskim prispevkom
  19. ^ Bošnjak 1961, str. 41
  20. ^ v pomenu bitnost, substanca
  21. ^ ali redom v svetu
  22. ^ Corbin 2001, str. 263
  23. ^ Kocijančič, CP II, str. 1110; Zore 1997, str. 68

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bošnjak, Branko, LOGOS I DIALEKTIKA, Naprijed, Zagreb 1961 (COBISS)
  • Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
  • Herakleitos Efeški, FRAGMENTI, spremna študija Franci Zore, Obzorja, Maribor 1993 (COBISS)
  • Kocijančič, Gorazd, CP II., Temeljni pojmi Platonovih dialogov, str. 1107-1113, v Platon, ZBRANA DELA II., Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)
  • Zore, Franci: Obzorja grštva: logos in bit v antični filozofiji, ZPS, Ljubljana, 1997. (COBISS)