Logos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Članek ima pomanjkljiv slog. Pri urejanju upoštevajte pravila slogovnega priročnika.

Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um, beseda, govor. V latinščino so ga prevajali z dvojico ratio-oratio^[1]. Dobesedno razumevanje logosa samo z navedenimi prevajalskimi rešitvami^[2] lahko omejuje širši pomen logosa tako v uporabi tega pojma v filozofiji kot v vsakdanji rabi v Antični Grčiji. Problem pri definiranju je tudi izrazita samorefleksivnost logosa: vsako preiskovanje in opredelitev (definiranje) logosa, je že aktualizirano kot dejavnost logosa t.j. razuma, mišljenja. Obstaja tveganje, da slovarski predvodi prevedejo samo omejen pomen ter spregledajo dinamiko tega pojma v razumevanju na celoten sklop človekovih intelektualnih dejavnosti, od javnega govora med več udeleženci do povsem ponotranjenega toka misli ene osebe.

Vsebina 1 Poskus opredelitve 2 Filozofska raba 2.1 Lógos in mýthos 2.2 Heraklit 2.3 Sofistični logos 2.4 Platon in Aristotel 2.5 Stoa 3 Teološka raba 3.1 V krščanstvu 3.2 V islamu 4 Sodobne interpretacije 5 Glej tudi 6 Reference 7 Viri

[uredi] Poskus opredelitve

Slovenski filozof in hermenevtik Franci Zore opozarja na večpomenskost besede logos v naslednjih pomenih^[3]:

• račun(anje), ocenjevanje; mera, velikost;

• odnos, ujemanje, razmerje;

• razlaga; trditev, dokaz; logična propozicija; zakon, princip, pravilo; teza, hipoteza; razlog;

• notranji pogovor duše; mišljenje, razmišljanje, refleksija, teorija; razum kot sposobnost;

• nepretrgana izjava, pripoved (dejstva ali fikcija), govor; basen, legenda, pripovedka, zgodba; govor pred sodiščem ali v skupščini;

• besedni izraz ali izrek, redko posamezna beseda); vsakdanji govor, poročilo, izročilo; govorica; omemba, oznaka, opis; sloves, hvala, čast; razprava, pogovor; pravica govora; dialog (filozofski); del, odlomek dialoga, razprave; veja, področje (fil. sistema); pl. literatura, književnost;

• posebni izrek, reklo; božanski izrek, orakelj; pregovor, maksima; trditev (naspr. prisegi); izraz odločitve, namena; zapoved, ukaz;

• zadeva, o kateri govorimo, tema, predmet, dogodek; zaplet pripovedi ali dramske pesnitve; v umetnosti tema slike;

• izraz, izrek, govor, umni izrek; tudi nanašajoč se na različne načine izražanja, posebej umetniško in literarno, na sestavne dele lirske in dramske pesnitve; besedilo, dramski dialog; slovnična fraza, sestavljen termin, stavek, celotna izjava; jezik;

• Beseda ali Modrost Boga, utelešena kot božji izvajalec stvarjenja sveta in vladanja svetu.

Obstaja nevarnost, da razumemo logos izrazito statično in omejeno v katerem od naštetih pomenov. Samo pojavljanje logosa v starogrških besedilih, npr. pri Heraklitu, Platonu in Aristotelu, je izrazito dinamično, saj si lahko v sosledju nekaj vrstic sledijo različne prevodne rešitve za isto besedo. Primer: Sokrata v Platonovem Gorgiji zanima, v kakšnem oziru je govorništvo veščina, ki ima avtoriteto s pomočjo govora-logosa, saj bi ga lahko nekdo z besedami-logoi nadležno vprašal po utemeljitvi^[4]. V istem Platonovem delu je beseda logos prevedena še z naslednjimi pomeni: razmislek^[5], pogovor^[6], mišljenje^[7], razlog ^[8], misel ^[9], trditev ^[10], nauk ^[11], omemba ^[12], utemeljitev ^[13], premislek ^[14], stavek ^[15] in zgodba ^[16]. Pomen vsakega od prevodov ni pomensko neodvisen od drugega. Razlaga ni samo razlaga, pač pa je hkrati tudi razmišljanje, ki poteka skozi razpravo, razprava sama, obračun dokazov v razpravi in predmet pogovora. Za ostale primere lahko uporabimo podobno razlago, ki je utemeljena na pomenski soudeleženosti prevedenih pojmov.

Čeprav se je beseda logos uporabljala v govoru pred Heraklitom, je šele z njim dobil filozofsko utemeljitev. Preko stoične filozofije in judovskega helenističnega filozofa Filona Aleksandrijskega se ga v navezavi z judovsko Božjo modrostjo (hebr. hohma) posluži zgodnje krščanstvo (Janezov evangelij)^[17]. Viri uporabe logosa so različni: od Homerjeve Iliade, grških dram, sofistike, Platona, Aristotela, stoikov, judovskih helenistov do zgodnjega krščanstva.

[uredi] Filozofska raba

Hrvaški filozof Branko Bošnjak je označil zgodovino grške misli kot genezo mišljenja o logosu^[18]. Za razliko od filozofskega termina ousia^[19], ki ga lahko navežemo na pomensko ozko predfilozofsko rabo v pomenu premoženja oziroma lastnine, pri logosu ne zasledimo nekega ozkega, predfilozofskega prvotnega pomena. Logos se pogosto povezuje z pomenom predfilozofske oblike zgodbe oziroma mita.

[uredi] Lógos in mýthos

[uredi] Heraklit

Glavni članek: Heraklit Mračni.

Problem razumevanja logosa pri Heraklitovi filozofiji je v ohranjenosti njegovih fragmentov. Toda iz ohranjenih fragmentov je mogoče razbrati, da Heraklit utemelji ontološko urejeno soskladje med mišljenjem in urejenostjo sveta^[20].

[uredi] Sofistični logos

[uredi] Platon in Aristotel

[uredi] Stoa

[uredi] Teološka raba

Filon Aleksandrijski kot vmesni člen med pozno stoo in zgodnjim krščanstvom.

[uredi] V krščanstvu

Nova zaveza se začne z "Na začetku je bil logos...":

εν αρχη ην ο λογος και ο λογος ην προς τον θεον και θεος ην ο λογος

[uredi] V islamu

Kalam (arabsko علم الكلام): dobesedno beseda‎, govor, metoda diskurzivnega razvijanja misli, razumsko dialektična teologija.^[21] Ibn Al-Arabi, Mohamed kot logos.

[uredi] Sodobne interpretacije

Odtod pogost pomen razlaga, razlog. Etimološko je soroden slovenskim besedam brati in nabirati, zbirati. Odtod možen prevod: zbir.^[22]

[uredi] Glej tudi

• razum
• mišljenje

[uredi] Reference

[uredi] Viri

• Bošnjak, Branko, LOGOS I DIALEKTIKA, Naprijed, Zagreb 1961 (COBISS)
• Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
• Herakleitos Efeški, FRAGMENTI, spremna študija Franci Zore, Obzorja, Maribor 1993 (COBISS)
• Kocijančič, Gorazd, CP II., Temeljni pojmi Platonovih dialogov, str. 1107-1113, v Platon, ZBRANA DELA II., Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)
• Zore, Franci: Obzorja grštva: logos in bit v antični filozofiji, ZPS, Ljubljana, 1997. (COBISS)