Mnogokotnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: uk:Многокутник
Marino (pogovor | prispevki)
m →‎Koti: popravek
Vrstica 35: Vrstica 35:


== Koti ==
== Koti ==
Vsoto notranjih kotov poljubnega ''n''-kotnika lahko izračunamo po [[formula|formuli]]:
Vsoto notranjih kotov [[konveksnost|izbočenega (konveksnega)]] ''n''-kotnika lahko izračunamo po [[formula|formuli]]:
: <math>S_n=(n-2)\cdot 180^\circ</math>.
: <math>S_n=(n-2)\cdot 180^\circ</math>.


Primer: Vsota notranjih kotov šestkotnika je 720˚:
Primer: Vsota notranjih kotov konveksnega šestkotnika je 720˚:
: <math>S_6=(6-2)\cdot 180^\circ=4\cdot 180^\circ=720^\circ</math>
: <math>S_6=(6-2)\cdot 180^\circ=4\cdot 180^\circ=720^\circ</math>


Formula za vsoto notranjih kotov velja tudi za nekatere konkavne večkotnike - če je le rob takega večkotnika ena sama enostavno sklenjena krivulja.


Vsota zunanjih kotov [[konveksnost|izbočenega (konveksnega)]] večkotnika je vedno enaka 360˚.
Vsota zunanjih kotov [[konveksnost|izbočenega (konveksnega)]] večkotnika je vedno enaka 360˚.
: <math>S'_n=360^\circ</math>.


== Galerija ==
== Galerija ==

Redakcija: 11:56, 22. september 2009

Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka. Daljice, ki sestavljajo mnogokotnik, imenujemo stranice mnogokotnika, točke, v katerih se stranici stikata, pa oglišča. Daljice, ki vežejo nesosednja oglišča, so diagonale. V preprostih mnogokotnikih se stranice ne sekajo, stranice pa omejujejo območje z določeno ploščino.

Imena in vrste mnogokotnikov

Mnogokotnike imenujemo po številu njihovih stranic. Na primer: štirikotnik (tetragon), petkotnik (pentagon), šestkotnik (heksagon). Za večje število stranic se uporablja oblika n-kotnik, na primer 17-kotnik ali tudi sedemnajstkotnik.

Taksonomska razvrstitev

Taksonomska razdelitev mnogokotnikov je podana z naslednjim drevesom:

  • Mnogokotnik je preprost, če ga omejujejo stranice, ki se ne sekajo med seboj, drugače je kompleksen.
  • Preprosti mnogokotnik je konveksen, če njegovi notranji koti niso večji od 180°; drugače je konkaven.
  • Konveksni mnogokotnik je cikličen, če vsa njegova oglišča ležijo na eni krožnici. V tem primeru so stranice tetive krožnice, zato tak mnogogokotnik imenujemo tudi tetivni mnogokotnik.
  • Ciklični mnogokotnik je pravilen, če so vse njegove stranice enakih dolžin. Vsi pravilni mnogokotniki z istim številom stranic so podobni.
Pravilni mnogokotniki

Diagonale

Za računanje števila diagonal uporabljamo preprosto enačbo:

.

Primeri:

Koti

Vsoto notranjih kotov izbočenega (konveksnega) n-kotnika lahko izračunamo po formuli:

.

Primer: Vsota notranjih kotov konveksnega šestkotnika je 720˚:

Formula za vsoto notranjih kotov velja tudi za nekatere konkavne večkotnike - če je le rob takega večkotnika ena sama enostavno sklenjena krivulja.

Vsota zunanjih kotov izbočenega (konveksnega) večkotnika je vedno enaka 360˚.

.

Galerija

Glej tudi