Mnogokotnik: Razlika med redakcijama
m robot Spreminjanje: uk:Многокутник |
m →Koti: popravek |
||
Vrstica 35: | Vrstica 35: | ||
== Koti == |
== Koti == |
||
Vsoto notranjih kotov |
Vsoto notranjih kotov [[konveksnost|izbočenega (konveksnega)]] ''n''-kotnika lahko izračunamo po [[formula|formuli]]: |
||
: <math>S_n=(n-2)\cdot 180^\circ</math>. |
: <math>S_n=(n-2)\cdot 180^\circ</math>. |
||
Primer: Vsota notranjih kotov šestkotnika je 720˚: |
Primer: Vsota notranjih kotov konveksnega šestkotnika je 720˚: |
||
: <math>S_6=(6-2)\cdot 180^\circ=4\cdot 180^\circ=720^\circ</math> |
: <math>S_6=(6-2)\cdot 180^\circ=4\cdot 180^\circ=720^\circ</math> |
||
Formula za vsoto notranjih kotov velja tudi za nekatere konkavne večkotnike - če je le rob takega večkotnika ena sama enostavno sklenjena krivulja. |
|||
Vsota zunanjih kotov [[konveksnost|izbočenega (konveksnega)]] večkotnika je vedno enaka 360˚. |
Vsota zunanjih kotov [[konveksnost|izbočenega (konveksnega)]] večkotnika je vedno enaka 360˚. |
||
: <math>S'_n=360^\circ</math>. |
|||
== Galerija == |
== Galerija == |
Redakcija: 11:56, 22. september 2009
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka. Daljice, ki sestavljajo mnogokotnik, imenujemo stranice mnogokotnika, točke, v katerih se stranici stikata, pa oglišča. Daljice, ki vežejo nesosednja oglišča, so diagonale. V preprostih mnogokotnikih se stranice ne sekajo, stranice pa omejujejo območje z določeno ploščino.
Imena in vrste mnogokotnikov
Mnogokotnike imenujemo po številu njihovih stranic. Na primer: štirikotnik (tetragon), petkotnik (pentagon), šestkotnik (heksagon). Za večje število stranic se uporablja oblika n-kotnik, na primer 17-kotnik ali tudi sedemnajstkotnik.
Taksonomska razvrstitev
Taksonomska razdelitev mnogokotnikov je podana z naslednjim drevesom:
- Mnogokotnik je preprost, če ga omejujejo stranice, ki se ne sekajo med seboj, drugače je kompleksen.
- Preprosti mnogokotnik je konveksen, če njegovi notranji koti niso večji od 180°; drugače je konkaven.
- Konveksni mnogokotnik je cikličen, če vsa njegova oglišča ležijo na eni krožnici. V tem primeru so stranice tetive krožnice, zato tak mnogogokotnik imenujemo tudi tetivni mnogokotnik.
- Ciklični mnogokotnik je pravilen, če so vse njegove stranice enakih dolžin. Vsi pravilni mnogokotniki z istim številom stranic so podobni.
- Pravilni mnogokotniki
- enakostranični trikotnik,
- kvadrat,
- pravilni petkotnik,
- pravilni šestkotnik.
Diagonale
Za računanje števila diagonal uporabljamo preprosto enačbo:
- .
Primeri:
Koti
Vsoto notranjih kotov izbočenega (konveksnega) n-kotnika lahko izračunamo po formuli:
- .
Primer: Vsota notranjih kotov konveksnega šestkotnika je 720˚:
Formula za vsoto notranjih kotov velja tudi za nekatere konkavne večkotnike - če je le rob takega večkotnika ena sama enostavno sklenjena krivulja.
Vsota zunanjih kotov izbočenega (konveksnega) večkotnika je vedno enaka 360˚.
- .
Galerija
-
Preprosti konkavni šestkotnik.
-
Preprosti konkavni šestkotnik.
-
Pravilni šestkotnik.
-
Preprosti konkavni šestkotnik.
-
Preprosti konkavni šestkotnik.
-
Konveksni šestkotnik.
-
Preprosti konkavni šestkotnik.