Sezona Velikih nagrad 1935

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sezona Velikih nagrad 1935
Predhodna: 1934 Naslednja: 1936

Sezona Velikih nagrad 1935 je bila tretja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Sezona 1935 je bila predvsem sezona Mercedes-Benza in Rudolfa Caracciole ter prva sezona Evropskega prvenstva pod okriljem AIACR.

Na dirkah za Velike nagrade so bila tovarniška moštva velikih avtomobilskih proizvajalcev vse bolj dominantna, privatni dirkači se niso več mogli enakovredno kosati z njimi. Leta 1935 je bila topogledno ustanovljena Zveza neodvisnih dirkačev v Parizu, da bi izboljšala njihov položaj. Toda organizatorji dirk niso bili več pripravljeni financirati štartnin privatnim dirkačem, zato se jih je vse več preusmerilo v dirkanje v nižjem razredu Voiturette ali dirke športnih dirkalnikov. Whitney Straight se je celo upokojil kot dirkač po tem, ko mu ni uspelo kupiti dirkalnika Auto Uniona. Med sezono sta interes za dirke v najvišjem razredu izgubila še Maserati in Bugatti, tako je poleg obeh nemških moštev ostalo le še dirkaško moštvo Alfe Romeo, Scuderia Ferrari.

Jeseni so se predstavniki AIACR in moštev sestali, da bi izoblikovali nova pravila za dirkanje v naslednji sezoni 1936, toda sestanek ni obrodil sadov, zato so podaljšali sedanjo Formulo 750 kg do vključno sezone 1937.

V tej sezoni so postale dirke nižjega tipa Voiturette v Evropi vse močnejša alternativa dirkam za Veliko nagrado. Vse več tovrstnih evropskih dirk je povišalo največjo dovoljeno prostornino iz 1100 cm³ na 1500 cm³. Razlog za spremembo je bil uspešen britanski dirkalnik ERA, ki je med sezono od Maseratija prevzel primat na dirkah Voiturette. Maserati pa je bil pripravljen na odgovor, saj se je zavedal, da njihova dirkaška prihodnost leži bolj v dirkanju v razredu Voiturette, kot v razredu Grand Prix.

Mercedes-Benz

Mercedes-Benz je dirkal z lani razviti dirkalniki Mercedes-Benz W25 z 3,7 L motorji, ki so jih najprej nadgradili na 4,0 L, nato pa še na 4,3L. Sestava moštva se od prejšnje sezone 1934 ni spremenilo, glavni dirkači so bili Rudolf Caracciola, Manfred von Brauchitsch in Luigi Fagioli, rezervna dirkača pa Hanns Geier in Hermann Lang, ki je ob začetku sezone sicer delal še kot glavni Fagiolijev mehanik.

Auto Union

Auto Union je sezono začel z novim dirkalnikom Auto Union Typ B, ki je bil lanski dirkalnik Auto Union Typ A izboljšan v šestinpetdesetih različnih podrobnostih in z močnejšim 4,9 L motorjem, sredi sezone so njeogov kapaciteto povečali še na 5,6 L. Iz lanske sezone je moštvo zadržalo Hansa Stucka in Hermanna zu Leiningena ter v moštvo pripeljalo Achilla Varzija. Kot rezervna dirkača pa je moštvo izbralo Paula Pietscha in mladega motociklističnega dirkača Bernda Rosemeyerja, ki sta bila na izbirnem testiranju 24. oktobra 1934 na Nürburgringu najhitrejša v konkurenci več povabljenih dirkačev. August Momberger, ki je imel velike težave v odnosu s športnim direktorjem Willyjem Walbom, in Wilhelm Sebastian, ki je sam priznal, da za dirkanje na najvišjem nivoju ni dovolj hiter, sta v moštvu dobila druge zadolžitve.

Maserati

Maserati je zastopalo moštvo Della Chiese, Scuderia Subalpina. Dirkača Philippe Étancelin in Goffredo Zehender sta dirkala z dirkalniki Maserati 6C-34 in Maserati 8CM, preden je bil na voljo nov dirkalnik Maserati V8RI. Ob tem je z Maseratijevimi drikalniki dirkalo tudi neodvisno moštvo Gina Rovera z Giuseppom Farino, en dirkalnik 8CM pa je v začetku sezone Étancelin prodal še Armandu Girodu. Nov dolgo pričakovani dirkalnik V8RI je debitiral šele julija, njegova oblika je spominjala na dikalnika obeh nemških moštev. Toda še preden bi lahko dirkalnik dosegel poln potencial, je Maserati izgubil interes za Grand Prix dirke, tako da dirkalnik ni bil podvržen običajnemu procesu izboljševanja za nove dirkalnike. Dirkači so kot privatniki še naprej dirkalniki z 8CM, toda brez večjih uspehov, kajti ni bil kos zadnjim modelom Alfe Romeo ali obeh nemških moštev.

Alfa Romeo

Alfo Romeo je zastopalo moštvo Scuderia Ferrari. Dirkalnikom Alfa Romeo P3 so povečali kapaciteto motorja na 3,2 L, opremljeni pa so bili tudi z neodvisnim prednjim vzmetenjem. Sredi sezone je bila nared končna različica dirkalnika z 3,8 L motorjem. V zadnji četrtini sezone se je pojavil nov dirkalnik Alfa Romeo Tipo C z 3,8 L motorjem in neodvisnim vzmetenjen na vseh kolesih. Tazio Nuvolari je želel v Auto Union, toda izvedel je, da je za nemško moštvo podpisal že Varzi, zato je tako želel nadaljevati kot privatnik Maseratija, toda ker je Varzi zapustil Ferrari, bi to pomenilo, da bi bila v italijanskem moštvu glavna dirkača Francoz René Dreyfus in Monačan Louis Chiron. Benito Mussolini je dal jasno vedeti, da si v moštvu kot glavnega dirkača želi Nuvolarija, ki se je tako vrnil v moštvo. Drugi dirkači v moštvu so bili še Carlo Felice Trossi, ki je bil obenem športni direktor, Antonio Brivio, Gianfranco Comotti, Mario Tadini in Carlo Pintacuda. Ferrari je izdelal tudi nov 6,3 L dirkalnik z dvojnim motorjem Alfa Romeo Bi-motore, ki naj bi bil kos nemškim moštvom na hitrih dirkališčih.

Bugatti

Bugatti je dirkalniku Bugatti T59 povečal kapaciteto motorja na 3,8 L in končno izboljšal tudi njegovo zanesljivost. Moštvo je zadržalo štiri dirkalnike, štiri pa je prodalo britanskim dirkačem. Moštveni dirkači so bili Jean-Pierre Wimille, Piero Taruffi in veteran Robert Benoist. Earl Howe je kot privatnik nastopal tudi na večjih dirkah, na nekaterih dirkah pa so se pojavili tudi privatniki s starejšimi modeli Bugattijev.

Dirkači in moštva[uredi | uredi kodo]

Tovarniška moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
Nemčija Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25 3.7/4.0/4.3 L Straight-8 Nemčija Rudolf Caracciola
Italija Luigi Fagioli
Nemčija Manfred von Brauchitsch
Nemčija Hermann Lang
Nemčija Hanns Geier
Nemčija Auto Union Auto Union B 4.9/5.6 L V16 Nemčija Hans Stuck
Nemčija Bernd Rosemeyer
Italija Achille Varzi
Nemčija Paul Pietsch
Italija Scuderia Ferrari Alfa Romeo Tipo B "P3"
8C-35
3.2/3.8 L Straight-8
3.8 L Straight-8
Italija Tazio Nuvolari
Francija René Dreyfus
Monako Louis Chiron
Italija Attilio Marinoni
Italija Antonio Brivio
Italija Scuderia Subalpina Maserati 6C-34
V8RI
3.2 L Straight-6
4.2 L Straight-8
Italija Goffredo Zehender
Francija Philippe Étancelin
Italija Pietro Ghersi
Italija Giuseppe Farina
Italija Eugenio Siena
Francija Marcel Lehoux
Francija Bugatti Bugatti T59 3.3 L Straight-8 Italija Piero Taruffi
Francija Robert Benoist
Francija Jean-Pierre Wimille
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ERA ERA B 2.0 L Straight-6 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Raymond Mays
Nemčija Ernst von Delius

Neodvisna moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
Španija Scuderia Villapadierna Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 Francija Marcel Lehoux
Italija Gruppo san Giorgio Alfa Romeo
Maserati
Tipo B "P3"
26M
3.0 L Straight-8
2.5 L Straight-8
Italija Renato Balestrero
Italija Luigi Soffietti Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 Italija Luigi Soffietti
Italija Pietro Ghersi
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Earl Howe Bugatti
Maserati
T59
8CM
3.2 L Straight-8
3.0 L Straight-8
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Earl Howe
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Brian Lewis
Italija Gino Rovere Maserati 6C-34 3.7 L Straight-6 Italija Giuseppe Farina
Italija Franco Sardi Alfa Romeo Tipo B "P3" 2.9 L Straight-8 Italija Ferdinando Barbieri

Privatna moštva[uredi | uredi kodo]

Dirkači Konstruktor Šasija Motor Nastopi
Francija Raymond Sommer Alfa Romeo Tipo B "P3" 3.2 L Straight-8 BEL, ŠVI, ŠPA
Madžarska László Hartmann Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 NEM, ŠVI
Švica Hans Rüesch Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 NEM
Španija Genaro Léoz-Abad Bugatti T51 2.3 L Straight-8 ŠPA

Koledar dirk[uredi | uredi kodo]

Prvenstvene dirke[uredi | uredi kodo]

Št Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
1 Belgija Velika nagrada Belgije Spa-Francorchamps 14. julij Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
2 Nemčija Velika nagrada Nemčije Nürburgring 28. julij Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
3 Švica Velika nagrada Švice Bremgarten 25. avgust Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
4 Italija Velika nagrada Italije Monza 8. september Nemčija Hans Stuck Auto Union Poročilo
5 Španija Velika nagrada Španije Lasarte 8. avgust Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo

Pomembnejše neprvenstvene dirke[uredi | uredi kodo]

Dirki Grandes Épreuves sta odebeljeni.
Dirka Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
Francija Grand Prix de Pau Pau 24. februar Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Monako Velika nagrada Monaka Monaco 22. april Italija Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
Italija Targa Florio Madonie 28. april Italija Antonio Brivio Alfa Romeo Poročilo
Francija Velika nagrada Tunisa Kartagina 5. maj Italija Achille Varzi Auto Union Poročilo
Italija Velika nagrada Tripolija Mellaha 12. maj Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Finska Eläintarhanajot Eläintarharata 12. maj Finska Karl Ebb Mercedes-Benz Poročilo
Italija Velika nagrada Bergama Bergamo 19. maj Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Nemčija Avusrennen AVUS 26. maj Italija Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
Francija Velika nagrada Pikardije Péronne 26. maj Francija Robert Benoist Bugatti Poročilo
Francija Velika nagrada Orléansa Orléans 26. maj Francija Robert Cazaux Bugatti Poročilo
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mannin Moar Douglas 31. maj Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Brian Lewis Bugatti Poročilo
Francija Grand Prix de l´U.M.F. Montlhéry 2. junij Francija Raymond Sommer Alfa Romeo Poročilo
Brazilija Velika nagrada Ria de Janeira Gávea 2. junij Argentina Riccardo Carú Fiat Poročilo
Italija Velika nagrada Bielle Biella 9. junij Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Belgija Velika nagrada Frontieresa Chimay 9. junij Nemčija Rudolf Steinweg Bugatti Poročilo
Nemčija Eifelrennen Nürburgring 16. junij Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Francija Velika nagrada Francije Montlhéry 23. junij Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Španija Velika nagrada Penya Rhina Montjuic Park 30. junij Italija Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
Francija Velika nagrada Lorene Nancy 30. junij Monako Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
Italija Velika nagrada Valentina Parco Valentino 7. julij Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Francija Grand Prix de la Marne Reims 7. julij Francija René Dreyfus Alfa Romeo Poročilo
Francija Velika nagrada Dieppa Dieppe 21. julij Francija René Dreyfus Alfa Romeo Poročilo
Francija Grand Prix du Comminges Saint-Gaudens 4. avgust Francija Raymond Sommer Alfa Romeo Poročilo
Italija Coppa Ciano Montenero 4. avgust Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Italija Coppa Acerbo Pescara 15. avgust Italija Achille Varzi Auto Union Poročilo
Francija Velika nagrada Nice Nica 18. avgust Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Italija Velika nagrada Modene Modena 15. september Italija Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Estonija Velika nagrada Estonije Pirita-Kose 15. september Finska Karl Ebb Mercedes-Benz Poročilo
Češkoslovaška Velika nagrada Masaryka Brno 29. september Nemčija Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
Italija Coppa Edda Ciano Lucca 29. september Italija Mario Tadini Alfa Romeo Poročilo
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Velika nagrada Doningtona Donington Park 5. oktober Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Richard Shuttleworth Alfa Romeo Poročilo
Italija Coppa della Sila Cosenza 6. oktober Italija Antonio Brivio Alfa Romeo Poročilo
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mountain Championship Brooklands 19. oktober Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Richard Shuttleworth Alfa Romeo Poročilo

Dirkaško prvenstvo[uredi | uredi kodo]

Poz Dirkač BEL Španija NEM Nemčija Švi Švica ITA Italija ŠPA Španija Toč
1 Nemčija Rudolf Caracciola 1 3 1 Ret 1 11
2 Italija Luigi Fagioli 2 6 2 Ret 2 17
3 Nemčija Hans Stuck 2 11 1 Ret 21
4 Italija Tazio Nuvolari 1 5 Ret Ret 24
5 Nemčija Manfred von Brauchitsch Ret 5 Ret Ret 3 25
= Nemčija Bernd Rosemeyer 4 3 Ret 5 25
7 Francija René Dreyfus 4 7 2 26
8 Italija Achille Varzi 8 4 Ret Ret 27
9 Monako Louis Chiron 3 Ret Ret Ret 29
= Nemčija Hermann Lang Ret 6 Ret 29
11 Italija Piero Taruffi 6 Ret 5 31
= Francija Raymond Sommer Ret 9 7 31
= Nemčija Paul Pietsch 9 3 31
14 Francija Marcel Lehoux 7 8 32
= Francija Robert Benoist 5 6 32
16 Francija Jean-Pierre Wimille Ret Ret 4 33
17 Francija Philippe Étancelin Ret Ret Ret 34
18 Italija Goffredo Zehender 11 Ret 35
= Italija Pietro Ghersi 12 Ret 35
= Italija Renato Balestrero Ret 12 35
21 Nemčija Hanns Geier 7 36
= Švica Hans Rüesch 10 36
= Madžarska László Hartmann Ret Ret 36
= Italija Giuseppe Farina 8 36
= Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Earl Howe 10 36
= Italija Attilio Marinoni 4 36
27 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Raymond Mays Ret 37
= Španija Genaro Léoz-Abad Ret 37
29 Italija Antonio Brivio Ret 39
= Italija Ferdinando Barbieri Ret 39
= Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Brian Lewis Ret 39
= Italija Eugenio Siena Ret 39
Poz Dirkač BEL Španija NEM Nemčija Švi Švica ITA Italija ŠPA Španija Toč
Barva Rezultat Točke
Zlata Zmagovalec 1
Srebrna Drugi 2
Bronasta Tretji 3
Zelena Prevozil več kot 75% dirke 4
Modra Prevozil med 50% in 75% 5
Vijolična Prevozil med 25% in 50% 6
Rdeča Prevozil manj kot 25% dirke 7
Črna Diskvalificiran 8
Prazna Ni dirkal (DNP) 8

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Etzrodt, Hans. "Grand Prix Winners 1895-1949 : Part 3 (1934-1949)". The Golden Era of Grand Prix Racing. Pridobljeno dne 5. avgusta 2007.
  • Leif Snellman and Hans Etzrodt. "1935". The Golden Era of Grand Prix Racing. Pridobljeno dne 5. avgusta 2007.
  • Galpin, Darren. "Velike nagrade sezone 1935". The GEL Motorsport Information Page. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-08-29. Pridobljeno dne 5. avgusta 2007.
  • racing-database.com. "Golden Era Races - 1935". Racing Database. Pridobljeno dne 17. januarja 2009.
Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo)
1906  • 1907  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1913  • 1914  • 1915  • 1916  • 1919  • 1920  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926
1927
 • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940-1945  • 1946  • 1947  • 1948  • 1949