Sezona Velikih nagrad 1934

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sezona Velikih nagrad 1934
Predhodna: 1933 Naslednja: 1935

Sezona Velikih nagrad 1934, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Association Internationale des Automobile Clubs Reconnus (AIACR), krovna motošportna organizacija v tridesetih letih, je 12. oktobra 1932 predstavila Grand Prix pravila za sezono 1934. Glavne določbe glede omejitve dirkalnikov so bile: teža dirkalnika z dirkačem, gorivom, oljem, vodo in pnevmatikami ni smela presegati 750 kg, minimalna širina šasije pri dirkačevem sedežu je bila 850 mm, prosta izbira goriva in minimalna dolžina dirki 500 km. Zadnje pravilo je bilo nekajkrat prekršeno, na primer dirka za Veliko nagrado Monaka je bila dolga 318 km.

AIACR je formalno sprejela razred dirkalnikov s kapaciteto motorja pod 1500 cm³, znanimi kot Voiturette, kot dirkalni razred pod najvišjim razredom Grand Prix. Leta 1932 sprejeta pravila so poskušala nekoliko znižati hitrosti dirkalnikov, ki so po mnenju mnogih postali prehitri, obenem pa obdržati zanimivost dirk. Alfa Romeo, Bugatti in Maserati so se brez večjih težav prilagodili novim pravilom, le dvomotorna dirkalnika Alfe Romeo in Maseratija zgrajen v času dirkalnikov brez omejitve, sta bila daleč pretežka. Toda AIACR ni predvidela moderne visoke tehnologije in metalurgije lahkih kovih, ki sta se pojavila s spremembo pravil.

Dve nemški moštvi sta pokazali interes pri izgradnji Grand Prix dirkalnika. Mercedes-Benz se je med Veliko gospodarsko krizo umaknil iz dirkaškega športa, toda v tem času so vseeno načrtovali nove dirkalnike. Pojavilo pa se je še novo tovarniško moštvo Auto Union, ki je nastalo z združitvijo več podjetij (DKW, Audi, Horch in Wanderer) in je želelo večjo prepoznavnost v javnosti. Ferdinand Porsche je izpolnitev tega cilja videl v izgraditvi dirkalnika za najvišji nivo dirkanja. Nemški moštvi sta podporo našli tudi v nacističnem režimu Adolfa Hitlerja, ki je videl dirkanje kot odlično priložnost za propagando. Minister za transkoport Brandenburg je ponudil moštvoma letno nadomestilo za uspešno dirkanje 500.000 RM, ob tem pa še bonus 20.000 RM za zmago, 10.000 RM za drugo mesto in 5.000 RM za tretje mesto. Ker sta obe moštvi pokazali interes, se je subvencija delila na pol, 250.000 RM za vsako moštvo. To je po ocenah pokrilo približno petino njunega celotnega proračuna.

Italijanski moštvi, Alfa Romeo (Scuderia Ferrari) in Maserati, še zdaleč nista imela tako velikih proračunov kot njihova nemška tekmeca. Toda med tem ko Hitler ni kazal večjega interesa za motošport, razen njegovega izkoriščanja za propagandne namene, in se ni nikoli udeležil nobene dirke, pa je bil italijanski diktator Benito Mussolini strasten ljubitelj dirkaškega športa in navijač moštva Alfa Romeo oziroma Scuderie Ferrari, njihovega dirkaškega moštva, in je pokazal velik interes za moštva, rezultate dirk in dirkače. Mussolini je organiziral, da je Alfa Romeo delovala pod državnim Istituto di Ricostruzione Industriale (IRI), tako so lahko dobili državni denar.

Med tem, ko je bil najvišji razred Grand Prix podvržen zgodovinskim spremembam, pa je v razredu Voiturette vladalo zatišje pred viharjem. Ker razred Voiturette ni bil preveč popularen, ni bilo prirejenih veliko dirk zanj. Organizatorji so veliko raje prirejali dirke Grand Prix, nekatere francoske in italijanske dirke Voiturette pa so potekale le za dirkalnike do 1100 cm³. Toda kmalu se je začela prevlada oben nemških moštev, ob tem pa so še močno narasli stroški dirkanja v najvišjem razredu Grand Prix, tako da so se najprej privatniki, nato pa tudi italijanski privatni moštvi, vse bolj usmerjali v razred Voiturette.

Mercedes-Benz

Po troletnem premoru se je Mercedes-Benz vrnil na dirkaško sceno z novim dirkalnikom Mercedes-Benz W25 z neodvisnim vzmetenjem in 3,3 L motorjem. V moštvo so povabili nekdanjega moštvenega dirkača Rudolfa Caracciolo, mladega Manfreda von Brauchitscha in motociklističnega dirkača Ernsta Henneja kot rezervnega dirkača. Toda po skoraj enem letu v postelji zaradi trčenja na dirki za Veliko nagrado Monaka v prejšnji sezoni 1933 in smrtni nesreči žene med smučanjem, je bil Caracciola fizično in psihično vprašljiv. Zato se je športni direktor Alfred Neubauer odločil v moštvo pripeljati še Luigija Fagiolija, da bi prevzel vlogo prvega dirkača, če se bi Caracciola izkazal za preslabo pripravljenega.

Auto Union

Debitantsko moštvo Auto Union je predstavilo svoj revolucionarni dirkalnik Auto Union Typ A, znan tudi kot P-wagen, z 4,3 L motorjem. Nekdanji dirkač Willy Walb je postal športni direktor, Ferdinand Porsche pa tehnični. Kot glavna dirkača je moštvo izbralo uveljavljenega Hansa Stucka in manj znanega Hermanna zu Leiningena, rezervna dirkača pa sta bila August Momberger in Wilhelm Sebastian. Kot Mercedesov dirkalnik, je imel Typ A tudi neodvisno vzmetenje na vseh štirih kolesih. Nastavitev dirkalnika pa je predstavljala veliko težavo, saj so dirkači zelo težko dobili dovolj oprijema.

Alfa Romeo

Alfa Romeo, ki jo je zastopalo dirkaško moštvo Scuderia Ferrari, je izdelala novo močnejšo 2,9 L verzijo dve leti starega dirkalnika Alfa Romeo P3. Ferrari je imel močno dirkaško zasedbo, saj so bili v moštvu veterana Achille Varzi in Louis Chiron, mladi toda presenetljivo dobri Guy Moll, Carlo Felice Trossi in Marcel Lehoux. Oktobra so napovedali, da bodo izdelali petindvajset dirkalnikov P3 za prodajo, naročilo so med drugim oddali Lehoux, Philippe Étancelin, Earl Howe in Tim Rose-Richards. Toda kmalu za tem so se premislili in naročniki so se morali zadovoljiti z dve leti starimi dirkalniki P3 ali šibkejšimi Alfa Romeo Monza.

Maserati

Maserati je še vedno dirkal s svojimi 3,0 L dirkalniki Maserati 8CM, ki so jim le razširili šasijo, da je zadostila pravilom. 8CM je bil tudi najbolj popularen dirkalnik med privatniki, uporabljala so ga privatna moštva Gruppo Genovese San Giorgio, za katero sta dirkala Renato Balestrero in Clemente Biondetti, Scuderia Siena in Whitney Straight Ltd. pa tudi privatniki Tazio Nuvolari, Earl Howe in Philippe Étancelin. Pozno v sezoni se je pojavil nov dirkalnik Maserati 6C-34 s šasijo z dirkalnika 8CM in velikom 6-cilindričnim motorjem. Kot tovarniško moštvo Officine Alfieri Maserati so natopili le na nekaterih dirkah. Dirkalniki Maserati so bili konkurenčni le v prvem delu sezone, ko sta se nemški moštvi otepali težav z novima dirkalnikoma, v drugem delu pa obe italijanski moštvi nista imeli pravih možnosti, zato se je že delno napovedovala prihodnost.

Bugatti

Bugatti je nastopal z lani predstavljenim 3,0 L dirkalnikom Bugatti T59, ki so mu povečali kapaciteto motorja na 3,3 L sredi sezone. Šef moštva je bil nekdanji dirkač Meo Constantini, dirkač pa mladi in divji Jean-Pierre Wimille, ki je že nekaj časa dirkal z Bugattiji kot privatnik, a brez večjih uspehov. Kmalu je moštvo ugotovilo, da je T59 nezanesljiv pa tudi nekonkurenčen proti dirkalnikoma nemških moštvev, zato niso veliko vlagali v razvoj.

Dirkači in moštva[uredi | uredi kodo]

Tovarniška moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
Zastava Nemčije Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25 3,3 L Straight-8 Zastava Nemčije Rudolf Caracciola
Zastava Italije Luigi Fagioli
Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch
Zastava Nemčije Ernst Henne
Zastava Nemčije Auto Union AG Auto Union A 4,3 L V16 Zastava Nemčije Hans Stuck
Zastava Nemčije Hermann zu Leiningen
Zastava Nemčije August Momberger
Zastava Nemčije Hanns Geier
Zastava Nemčije Wilhelm Sebastian
Zastava Italije Scuderia Ferrari Alfa Romeo Tipo B »P3« 2,9 L Straight-8 Zastava Italije Achille Varzi
Zastava Monaka Louis Chiron
Zastava AlžirijeGuy Moll
Zastava Italije Carlo Felice Trossi
Zastava Francije Marcel Lehoux
Zastava Italije Officine Alfieri Maserati Maserati 4C
8C
6C-34
?
3,0 L Straight-8
3,2 L Straight-6
Zastava Italije Piero Taruffi
Zastava Italije Goffredo Zehender
Zastava Italije Tazio Nuvolari
Zastava Francije Automobiles Ettore Bugatti Bugatti T59 3,0/3,3 L Straight-8 Zastava Francije Jean-Pierre Wimille
Zastava Francije René Dreyfus
Zastava Francije Robert Benoist
Zastava Italije Tazio Nuvolari

Neodvisna moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
Zastava Italije Gruppo san Giorgio Alfa Romeo Monza 2,5 L Straight-8 Zastava Italije Renato Balestrero
Zastava Italije Attilio Battilana
Zastava Italije Luigi Soffietti
Zastava Italije Scuderia Siena Alfa Romeo
Maserati
Monza
8CM
2,5 L Straight-8
3,0 L Straight-8
Zastava Italije Eugenio Siena
Zastava Italije Luigi Soffietti
Zastava Italije Giovanni Minozzi
Zastava Francije Ecuire Braillard Maserati 8CM 3,0 L Straight-8 USA Peter de Paolo
Zastava Francije Robert Brunet
Zastava Francije Benoît Falchetto
Zastava Združenega kraljestva Whitney Straight Ltd. Maserati 8CM 3,0 L Straight-8 Zastava Združenega kraljestva Whitney Straight
Zastava Združenega kraljestva Hugh Hamilton
Zastava Francije Marcel Lehoux

Velike nagrade[uredi | uredi kodo]

Grandes Épreuves[uredi | uredi kodo]

Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
Zastava Monaka Velika nagrada Monaka Monaco 2. april Zastava AlžirijeGuy Moll Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Francije Montlhéry 1. julij Zastava Monaka Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
Zastava Nemčije Velika nagrada Nemčije Nürburgring 15. julij Zastava Nemčije Hans Stuck Auto Union Poročilo
Zastava Belgije Velika nagrada Belgije Spa-Francorchamps 29. julij Zastava Francije René Dreyfus Bugatti Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Italije Monza 9. september Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Italije Luigi Fagioli
Zastava Španije Velika nagrada Španije Lasarte 23. september Zastava Italije Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo

Ostale Velike nagrade[uredi | uredi kodo]

Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Alessandrie Pietro Bordino 22. april Zastava Italije Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Tripolija Mellaha 6. maj Zastava Italije Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Finske Eläintarhanajot Eläintarharata 13. maj Zastava Norveške Eugen Bjørnstad Alfa Romeo Poročilo
Zastava Španije Velika nagrada Casablance Anfa 20. maj Zastava Monaka Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Targa Florio Madonie 20. maj Zastava Italije Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Belgije Velika nagrada Frontieresa Chimay 20. maj Zastava Belgije Willy Longueville Bugatti Poročilo
Zastava Nemčije Avusrennen AVUS 27. maj Zastava AlžirijeGuy Moll Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Pikardije Péronne 27. maj Zastava Francije Benoit Falchetto Maserati Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Mannin Moar Douglas 2. junij Zastava Združenega kraljestva Brian Lewis Alfa Romeo Poročilo
Zastava Nemčije Eifelrennen Nürburgring 3. junij Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Švice Velika nagrada Montreuxa Montreux 3. junij Zastava Italije Carlo Felice Trossi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Španije Velika nagrada Penya Rhina Montjuic Park 17. junij Zastava Italije Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Grand Prix de la Marne Reims 8. julij Zastava Monaka Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Vichyja Vichy 15. julij Zastava Italije Carlo Felice Trossi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Coppa Ciano Montenero 22. julij Zastava Italije Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Albija Albi 22. julij Zastava Združenega kraljestva Rupert Featherstonhaugh Maserati Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Dieppa Dieppe 22. julij Zastava Francije Philippe Étancelin Maserati Poročilo
Zastava Italije Coppa Acerbo Pescara 15. avgust Zastava Italije Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Nice Nice 19. avgust Zastava Italije Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Grand Prix du Comminges Saint-Gaudens 26. avgust Zastava Italije Gianfranco Comotti Alfa Romeo Poročilo
Zastava Švice Velika nagrada Švice Bremgarten 26. avgust Zastava Nemčije Hans Stuck Auto Union Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Bielle Biella 2. september Zastava Italije Carlo Felice Trossi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Grand Prix de l´U.M.F. Montlhéry 9. september Zastava Francije Benoit Falchetto Alfa Romeo Poročilo
Zastava Češkoslovaške Velika nagrada Masaryka Brno 30. september Zastava Nemčije Hans Stuck Auto Union Poročilo
Zastava Brazilije Velika nagrada Ria de Janeira Gávea 3. oktober Zastava Brazilije Irineu Correa Ford Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Donington Park Trophy Donington Park 6. oktober Zastava Združenega kraljestva Whitney Straight Maserati Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Mountain Championship Brooklands 13. oktober Zastava Združenega kraljestva Whitney Straight Maserati Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Modene Modena 14. oktober Zastava Italije Tazio Nuvolari Maserati Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Neaplja Posillipo 21. oktober Zastava Italije Tazio Nuvolari Maserati Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Alžirije Alžir 28. oktober Zastava Francije Jean-Pierre Wimille Bugatti Poročilo

Statistika[uredi | uredi kodo]

Dirkači[uredi | uredi kodo]

Dirkač Zmage
Zastava Italije Achille Varzi 6
Zastava Monaka Louis Chiron 3
Zastava Italije Luigi Fagioli 3
Zastava Nemčije Hans Stuck 3
Zastava Italije Carlo Felice Trossi 3
Zastava Francije Benoit Falchetto 2
Zastava AlžirijeGuy Moll 2
Zastava Italije Tazio Nuvolari 2
Flag of the United States Whitney Straight 2
Zastava Norveške Eugen Björnstad 1
Zastava Nemčije Rudolf Caracciola 1
Zastava Italije Gianfranco Comotti 1
Zastava Francije René Dreyfus 1
Zastava Francije Philippe Étancelin 1
Zastava Združenega kraljestva Rupert Featherstonhaugh 1
Zastava Združenega kraljestva Brian Lewis 1
Zastava Belgije Willy Longueville 1
Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch 1
Zastava Francije Jean-Pierre Wimille 1

Moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Zmage
Zastava Italije Alfa Romeo 18
Zastava Italije Maserati 7
Zastava Nemčije Mercedes-Benz 4
Zastava Nemčije Auto Union 3
Zastava Francije Bugatti 3

Reference[uredi | uredi kodo]

Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo)
1906  • 1907  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1913  • 1914  • 1915  • 1916  • 1919  • 1920  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926
1927
 • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940-1945  • 1946  • 1947  • 1948  • 1949