Avusrennen 1935

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nemčija   Avusrennen 1935
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1935.
Circuit AVUS.png
Datum 26. maj 1935
Urad. ime V Internationales Avus Rennen
Lokacija AVUS, Nemčija
Dirkališče Cestno dirkališče, 19,573 km
Razdalja 5+10 krogov, 295,26 km
Najboljši štartni položaj
Dirkač Nemčija Hans Stuck Auto Union
Čas 23:44,8 (5 krogov)
Najhitrejši krog
Dirkač Nemčija Hans Stuck Auto Union
Čas 4:31,1
Stopničke
Prvi Italija Luigi Fagioli Mercedes-Benz
Drugi Monako Louis Chiron Alfa Romeo
Tretji Italija Achille Varzi Auto Union

Avusrennen 1935 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1935. Odvijala se je 26. maja 1935 na nemškem dirkališču AVUS v okolici Berlina. Iz dveh voženj po pet krogov se je najboljših osem dirkačev uvrstilo v finale, kjer so dirkači vozili deset krogov.

Plakat za dirko

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Dolga dirka Avusrennen se je v prejšnji sezoni 1934 na razmeroma enoličnem dirkališču AVUS izkazala za nekoliko dolgočasno, moštva pa so bila tudi zaskrbljena zaradi obrabe pnevmatik na tej zelo hitri stezi, zato je dirka potekala v obliki dveh preddirk in finala. Ker je dirka potekala pod pravili Formula Libre, so mnoga moštva pripeljala dirkalnike prirejene za hitra dirkalnišča, Scuderia Ferrari pa dirkalnike Alfa Romeo Bi-motore. Prestrašen zaradi izkušnje na dirki za Veliko nagrado Tripolija, se je Hans Stuck raje odločil za odprti dirkalnik. Hans Geier je dirkal s starejšim dirkalnikom predelanim za kopenski hitrostni rekord, ki se ga je dalo odpreti le od zunaj. Scuderia Subalpina z dirkalniki Maserati 6C-34 ni mogla biti konkurenčna na tem super hitrem dirkališču.

Motociklistični dirkač Bernd Rosemeyer je po prepričevanju športnega direktorja Auto Uniona Willyja Walba dobil dovoljenje za nastop na dirki, čeprav ni do tedaj nastopil še na nobeni avtomobilistični dirki. Toda v svojem debiju se je na najhitrejšem dirkališču na svetu uvrstil v prvo štartno vrsto. Tako Mercedes-Benz kot Auto Union sta natopila s po štirimi dirkači. Na treningu je bil najhitrejši Stuck s časom 4:31,3 (povprečna hitrost 260 km/h), drugi dirkači pa so zmogli le Manfred von Brauchitsch in Achille Varzi 4:47, Rosemeyer pa 4:49. Na ravninah so dirkalniki Auto Uniona dosegli hitrost kar 326 km/h.

Prva preddirka[uredi | uredi kodo]

Stuck je takoj po štartu prevzel vodsto, drugo mesto pa je držal Rosemeyer. Stuck je takoj začel bežati svojemu maldemu moštvenemu kolegu, ki ga je nato prehitel še Luigi Fagioli. Sledil jim je Tazio Nuvolari, ki pa je moral že v drugem krogu po nove pnevmatike. Goffredo Zehender je v petem krogu odstopil z okvaro motorja. Kot so se moštva bala, so se začele pojavljali težave s pnevmatikami. Hans Geier je moral na postanek v bokse zaradi predrte pnevmatike, Rosemeyerju pa se je zgodilo podobno a pri veliki hitrosti, tako da je komal še ustavil dirkalnik pred zidom, toda njegove dirke je bilo konec. Stuck je zmagal po vodstvu od štarta do cilja, Fagioli je končal kot drugi, René Dreyfus kot tretji v dirkalniku Guya Molla, ki je tu zmagal lani, Geier četrti, ostali, tudi Nuvolari z dvema postankoma v boksih, pa se niso uvrstili v finale.

Druga preddirka[uredi | uredi kodo]

Po štartu so se za prvo mesto borili Rudolf Caracciola, Hermann zu Leiningen in Achille Varzi. Toda zu Leiningen je že v drugem krogu odstopil z okvaro motorja, Caracciola in Varzi pa sta morala istočasno na postanek v bokse in odločala je hitrost postanka. Mercedesovi mehaniki so bili hitrejši in Caracciola se je na stezo vrnil z lepo prednostjo pred Varzijem. Do konca sta ostala na prvih dveh mestih, tretji je bil von Brauchitsch, v finale pa se je s četrtim mestom uvrstil še Louis Chiron, ki je moral zelo paziti na obrabo pnevmatik in goriva, toda zasostal je kar dve minuti in pol za zmagovalcem.

Finale[uredi | uredi kodo]

Najbolje je štartal Stuck, drugo mesto je držal Varzi, oba pa sta začela bežati Mercedesovim dirkačem Fagioliju, Caraccioli in von Brauchitschu. Toda kmalu je Fagioli pospešil, prehitel Varzija in se približal vodilnemu Stucku, ki je vodil do trenutka, ko mu je pri hitrosti 290 km/h razneslo pnevmatiko in je komaj še rešil dirkalnik pred trčenjem. Podobno se je pripetilo tudi Varziju in von Brauchitschu, tako da so morali vsi dirkači pri vrhu na postanek v bokse za menjavo pnevmatike razen Fagiolija.

Caracciola je že v tretjem krogu odstopil z okvaro motorja, Geier pa v sedmem z okvaro uplinjača. Tako je vodil Fagioli, sledila pa sta mu Varzi in Chiron, ki je ponovno zelo pazil na obrabo tako pnevmatik kot goriva svojega dirkalnika Alfa Romeo Bi-motore. Varzi se je želel približati vodilnemu Fagioliju, toda pretiraval je in moral na nov postanek v bokse za nove pnemvatike. Fagioli je tako osvojil svojo drugo zmago sezone, Varzi je uničil še en komplet pnevmatik, moral še na tretji postanek in padel na tretje mesto, drugo pa je tako osvojil Chiron. Le Fagioli in Dreyfus sta dirko odpeljala brez postankov, njune pnevmatike pa so bile popolnoma uničene.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Prva preddirka[uredi | uredi kodo]

Odebeljeni dirkači so se uvrstili v finale.
Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 1 Nemčija Hans Stuck Auto Union Auto Union B 5 23:44,8 1
2 7 Italija Luigi Fagioli Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 5 + 32,2 s 4
3 19 Francija René Dreyfus Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 5 + 3:07,6 7
4 8 Nemčija Hans Geier Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25A 5 + 3:20,2 5
5 20 Italija Giuseppe Farina Scuderia Subalpina Maserati 4C 5 + 4:03,2 6
6 17 Italija Tazio Nuvolari Scuderia Ferrari Alfa Romeo Bi-motore 5 + 5:30,4 3
7 22 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Dudley Froy George Manby-Colegrave Bugatti T54 4 +1 krog 9
Ods 15 Italija Goffredo Zehender Scuderia Subalpina Maserati 6C-34 3 Motor 10
Ods 4 Nemčija Bernd Rosemeyer Auto Union Auto Union A 3 Motor 2
Ods 16 Italija Eugenio Siena Privatnik Maserati 8C 3 8
DNS 9 Nemčija Hans Rüesch Privatnik Maserati 8CM

Druga preddirka[uredi | uredi kodo]

Odebeljeni dirkači so se uvrstili v finale.
Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 5 Nemčija Rudolf Caracciola Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 5 24:47,0 3
3 2 Italija Achille Varzi Auto Union Auto Union B 5 + 54,3 s 2
3 6 Nemčija Manfred von Brauchitsch Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 5 + 1:42,3 1
4 18 Monako Louis Chiron Scuderia Ferrari Alfa Romeo Bi-motore 5 + 2:34,5 4
5 14 Francija Philippe Étancelin Scuderia Subalpina Maserati 6C-34 5 + 3:53,4 9
6 12 Italija Ferdinando Barbieri Privatnik Alfa Romeo P3 5 + 5:15,4 7
7 10 Madžarska Laszlo Hartmann Privatnik Maserati 8CM 5 + 5:16,2 6
Ods 3 Nemčija Hermann zu Leiningen Auto Union Auto Union A 2 Motor 4
Ods 11 Italija Renato Balestrero Gruppo Genovese San Giorgio Alfa Romeo Monza 2 Trčenje 8
DNS 21 Italija Pietro Ghersi Scuderia Subalpina Maserati 6C-34

Finale[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 7 Italija Luigi Fagioli Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 10 49:13,2 3
2 18 Monako Louis Chiron Scuderia Ferrari Alfa Romeo Bi-motore 10 + 1:35,2 8
3 2 Italija Achille Varzi Auto Union Auto Union B 10 + 2:14,2 4
4 1 Nemčija Hans Stuck Auto Union Auto Union B 10 + 2:23,2 1
5 6 Nemčija Manfred von Brauchitsch Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 10 + 4:05,2 6
6 19 Francija René Dreyfus Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 10 + 5:11,2 5
Ods 8 Nemčija Hans Geier Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25A 7 Uplinjač 7
Ods 5 Nemčija Rudolf Caracciola Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 3 Motor 2

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. "V Internationales Avus-Rennen". The Golden Era of Grand Prix Racing (angleščina). Pridobljeno dne 16. marca 2008.
  • Galpin, Darren. "V Internationales Avus-Rennen". The GEL Motorsport Information Page (angleščina). Pridobljeno dne 16. marca 2008.

Belgija Belgija • Nemčija Nemčija • Švica Švica • Italija Italija • Španija Španija


Francija Pau  • Monako Monako  • Italija Targa Florio  • Francija Tunis  • Italija Tripoli  • Finska Eläintarhanajot  • Italija Bergamo
Nemčija Avusrennen  • Francija Pikardija  • Francija Orléans  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mannin Moar  • Francija U.M.F.  • Brazilija Rio  • Italija Biella
Belgija Frontieres  • Nemčija Eifelrennen  • Francija Francija  • Španija Penya Rhin  • Francija Lorena  • Italija Valentino  • Francija Marne
Francija Dieppe  • Francija Comminges  • Italija Coppa Ciano  • Italija Coppa Acerbo  • Francija Nica  • Italija Modena
Estonija Estonija  • Češkoslovaška Masaryk  • Italija Coppa Edda Ciano  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Donington  • Italija Coppa d. Sila  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mountain Champ.


Predhodna dirka:
Velika nagrada Bergama 1935
Sezona Velikih nagrad 1935
Neprvenstvene Velike nagrade
Naslednja dirka:
Velika nagrada Picardije 1935

Predhodna dirka:
Avusrennen 1934
Avusrennen Naslednja dirka:
Avusrennen 1937

1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1937  • 1952  • 1953  • 1954