Eifelrennen 1935

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zastava Nemčije   Eifelrennen 1935
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1935.
Circuit Nürburgring-1927-Nordschleife.svg
Datum 16. junij 1935
Urad. ime IX ADAC Eifelrennen
Lokacija Nürburgring, Nemčija
Dirkališče Cestno dirkališče, 22,810 km
Razdalja 11 krogov, 250,91 km
Vreme Občasno dež
Najboljši štartni položaj
Dirkač Zastava Nemčije M. von Brauchitsch Auto Union
Čas 10:45
Najhitrejši krog
Dirkač Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Auto Union
Čas 11:05
Stopničke
Prvi Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes
Drugi Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Auto Union
Tretji Zastava Monaka Louis Chiron Alfa Romeo

Eifelrennen 1935 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1935. Odvijala se je 16. junija 1935 na nemškem dirkališču Nürburgring.

Plakat za dirko

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Dirka je potekala na isti vikend kot dirka za 24 ur Le Mansa, toda to ni preveč prizadelo štartne liste. Edini pomembnejši dirkač, ki je manjkal, je bil Tazio Nuvolari, ki je z dirkalnikom Alfa Romeo Bi-motore poskušal postaviti nov kopenski hitrostni rekord. Paul Pietsch je debitiral kot dirkač tovarniškega moštva Auto Union, Hermann Lang pa Mercedes-Benza. Manfred von Brauchitsch je bil prvič na Nürburgringu po svoji lanski nesreči in na kvalifikacijskih treningih je postavil daleč najhitrejši čas 10:45. Rudolf Caracciola je bil drugi s časom 10:59, Hans Stuck pa tretji z 11:04. Achille Varzi zaradi vnetja slepega črevesa prvi dan treningov ni dirkal, drugi dan pa je bil dež, tako da ni mogel doseči dobrega štartnega položaja.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Na štartu dirke, ki ga je oznanil nov semaforizirani sistem (rdeča, rumena in čez petnajst sekund zelena luč), je najhitreje začel Piero Taruffi, ki je želel med Caracciolo in Varzijem, tako da je čez štartno-ciljno črto pripeljalo pet dirkalnikov v liniji. Kmale je Taruffi z razmeroma šibkim Bugattijem T59 zaostal, vodstvo pa je prevzel von Brauchitsch, ki so mu sledili Caracciola, Varzi, Stuck in Luigi Fagioli. Podobno kot na treningih, je von Brauchitsch dirkal v svojem razredu, po prvem krogu je imel že enaindvajset sekund prednosti, po drugem petintrideset, po treh pa kar petinštirideset. Varzi, ki je začel dirko v bolečinah zaradi vnetja slepega črevesa, je kmalu dirkalnik predal Hermannu zu Leiningenu. Vreme je bilo tipično za to dirkališče, saj je na nekaterih delih steze deževalo, drugje pa je sijalo sonce. Te nenadne spremembe temperature pa so povzročale težave nekaterih dirkalnikov z vžigom. Fagioli je moral na postanek v bokse po nove svečke, Goffredo Zehender in Stuck pa sta zaradi tega celo odstopila.

Žrtev vremenskih razmer pa je bil tudi vodilni von Brauchitsch. Po več kot dveminutni prednosti in bučni podpori gledalcev, je izgubo moči motorja kompenziral z dirkanjem pri višjih obratih. V osem krogu, ravno ko je prehiteval enega od dirkačev za krog, pa mu je razneslo motor. Mnenja strokovanjakov po dirki so bila, da je von Brauchitsch po nepotrebnem preobremenjeval motor, saj je imel ogromno prenost, tudi sicer pa ni slovel po zmožnosti taktičnega dirkanja. S tem je vodstvo prevzel Caracciola, drugo mesto pa Bernd Rosemeyer, ki je kljub neizkušenosti začel dirko iz enajstega štartnega mesta in se počasi in mirno bližal vrhu, po prvem krogu je bil deveti, po drugem sedmi, po petem četrti, nato pa napredoval na drugo mesto zaradi odstopov konkurentov. Debitant Lang je držal tretje mesto, toda v Planzgartenu je naredi napako in se zavrtel, na stezo pa se je vrnil le kot peti. Tri kroge pred ciljem je Rosemeyer prehitel Caracciolo na štartno-ciljni ravnini ravno pred glavno tribuno, tako je vodil le na svoji drugi dirki v karieri. Caracciola je mlademu Nemcu dva kroga tesno sledil, toda ni ga mogel prehiteti, nato pa je v zadnjem krogu vetrobransko steklo Rosemeyerjevega dirkalnika razbil kamen, motor dirkalnika pa je deloval le še na štirinajstih cilindrih, toda še vedno je dirkal na polno. Ob oncu ovinka Schwalbenschwanz je Rosemeyer prestavil v višjo prestavo nekoliko prekmalu, tako da ga je Caracciola lahko pri pospeševanju prehitel in ob koncu zmagal s prednostjo 1,9 sekunde. Caracciola je še enkrat pokazal svoje mojstrstvo, nemški gledalci pa so dobili novega dirkaškega junaka. Ferrarijev dirkač Louis Chiron je bil tretji in edini dirkač v nenemškem dirkalniku v prvi šesterici.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 5 Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 11 2:08:02.3 2
2 4 Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Auto Union Auto Union B 11 + 1,9 s 11
3 10 Zastava Monaka Louis Chiron Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 11 + 1:32,1 3
4 6 Zastava Italije Luigi Fagioli Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 11 + 4:41,9 6
5 8 Zastava Nemčije Hermann Lang Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25A 11 + 5:46,0 9
6 3 Zastava Nemčije Paul Pietsch Auto Union Auto Union B 11 + 6:46,7 16
7 9 Zastava Francije René Dreyfus Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 11 + 8:27,7 14
8 12 Zastava Francije Philippe Étancelin Scuderia Subalpina Maserati 6C-34 11 + 11:09,1 13
9 2 Zastava Italije Achille Varzi
Zastava Nemčije Hermann zu Leiningen
Auto Union Auto Union B 11 + 11:56,9 8
Ods 7 Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 8 Motor 1
Ods 15 Zastava Italije Piero Taruffi Privatnik Bugatti T59 8 Trčenje 5
Ods 1 Zastava Nemčije Hans Stuck Auto Union Auto Union B 7 Svečke 3
Ods 16 Zastava Madžarske Laszlo Hartmann Privatnik Bugatti T51 6 10
Ods 20 Zastava Italije Renato Balestrero Gruppo Genovese San Giorgio Alfa Romeo Monza 5 7
Ods 11 Zastava Italije Goffredo Zehender Scuderia Subalpina Maserati 6C-34 4 Svečke 12
Ods 21 Zastava Združenega kraljestva Dudley Froy George Manby-Colegrave Bugatti T54 2 Motor 15
DNA 13 Zastava Čila Juan Zanelli Privatnik Maserati 8CM
DNA 17 Zastava Italije Attilio Battilana Privatnik Alfa Romeo Monza
DNA 18 Zastava Španije José María de Villapadierna Privatnik Maserati 8CM
DNA 19 Zastava Italije Giuseppe Farina Scuderia Subalpina Maserati 4C

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. "IX ADAC Eifelrennen". The Golden Era of Grand Prix Racing (angleščina). Pridobljeno dne 16. marca 2008. 
  • Galpin, Darren. "IX ADAC Eifelrennen". The GEL Motorsport Information Page (angleščina). Pridobljeno dne 16. marca 2008. 

Zastava Belgije Belgija • Zastava Nemčije Nemčija • Zastava Švice Švica • Zastava Italije Italija • Zastava Španije Španija


Zastava Francije Pau  • Zastava Monaka Monako  • Zastava Italije Targa Florio  • Zastava Francije Tunis  • Zastava Italije Tripoli  • Zastava Finske Eläintarhanajot  • Zastava Italije Bergamo
Zastava Nemčije Avusrennen  • Zastava Francije Pikardija  • Zastava Francije Orléans  • Zastava Združenega kraljestva Mannin Moar  • Zastava Francije U.M.F.  • Zastava Brazilije Rio  • Zastava Italije Biella
Zastava Belgije Frontieres  • Zastava Nemčije Eifelrennen  • Zastava Francije Francija  • Zastava Španije Penya Rhin  • Zastava Francije Lorena  • Zastava Italije Valentino  • Zastava Francije Marne
Zastava Francije Dieppe  • Zastava Francije Comminges  • Zastava Italije Coppa Ciano  • Zastava Italije Coppa Acerbo  • Zastava Francije Nica  • Zastava Italije Modena
Zastava Estonije Estonija  • Zastava Češkoslovaške Masaryk  • Zastava Italije Coppa Edda Ciano  • Zastava Združenega kraljestva Donington  • Zastava Italije Coppa d. Sila  • Zastava Združenega kraljestva Mountain Champ.


Predhodna dirka:
Velika nagrada Frontieresa 1935
Sezona Velikih nagrad 1935
Neprvenstvene Velike nagrade
Naslednja dirka:
Velika nagrada Penya Rhina 1935

Predhodna dirka:
Eifelrennen 1934
Eifelrennen Naslednja dirka:
Eifelrennen 1936

1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1939  • 1952  • 1953