France Bučar: Razlika med redakcijama
m + {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} |
popr./dop. |
||
Vrstica 39: | Vrstica 39: | ||
Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so: |
Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so: |
||
*''Naš bodoči razvoj'', Ljubljana 1961 |
*''Naš bodoči razvoj'', Ljubljana, 1961 |
||
*''Kakšen gospodarski razvoj?'', Ljubljana 1963 |
*''Kakšen gospodarski razvoj?'', Ljubljana, 1963 |
||
*''Podjetje in družba'' Ljubljana 1972 |
*''Podjetje in družba'' Ljubljana, 1972 |
||
*''Upravljanje'', Ljubljana 1988 |
*''Upravljanje'', Ljubljana, 1988 |
||
*''Resničnost in utvara'', Maribor 1986 |
*''Resničnost in utvara'', Maribor, 1986 |
||
*''Usodne odločitve'', Ljubljana 1988 |
*''Usodne odločitve'', Ljubljana, 1988 |
||
*''Prehod čez rdeče morje'', Ljubljana 1993 |
*''Prehod čez rdeče morje'', Ljubljana, 1993 |
||
*''Ujetniki preteklosti'', Ljubljana 1993 |
*''Ujetniki preteklosti'', Ljubljana, 1993 |
||
*''Slovenija in evropski izzivi'', Ljubljana 1996 |
*''Slovenija in evropski izzivi'', Ljubljana, 1996 |
||
*''Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij'', Ljubljana 1998 |
*''Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij'', Ljubljana, 1998 |
||
*''Porušena harmonija sveta'', Dob 2003 |
*''Porušena harmonija sveta'', Dob, 2003 |
||
*''Na novih razpotjih'', Celje 2006 |
*''Na novih razpotjih'', Celje, 2006 |
||
*''Rojstvo države'', Radovljica 2007 |
*''Rojstvo države'': ''izpred praga narodove smrti v lastno državnost'', Radovljica, 2007 |
||
*''Slovenci in prihodnost'', Radovljica 2008 |
*''Slovenci in prihodnost'', Radovljica, 2008 |
||
*''Čas velikih sprememb'', Radovljica 2011 |
*''Čas velikih sprememb'', Radovljica, 2011 |
||
*''Temelji naše državnosti'', Ljubljana 2012 |
*''Temelji naše državnosti'', Ljubljana, 2012 |
||
*''Prelom, do katerega ni prišlo'', Ljubljana, 2015 |
|||
Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino. |
Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino. |
Redakcija: 23:18, 2. april 2018
France Bučar | |
---|---|
1. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije | |
Na položaju 1990–1992 | |
Predhodnik | prvi na položaju |
Naslednik | Herman Rigelnik |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 2. februar 1923[1] Bohinjska Bistrica |
Smrt | 20. oktober 2015[2] (92 let) ali 21. oktober 2015[3][3] (92 let) Bohinjska Bistrica |
Politična stranka | Demokratska stranka |
Poklic | pravnik, politik, pravoznanec, partizan |
France Bučar, slovenski pravnik in politik, * 2. februar 1923, Bohinjska Bistrica, † 20. oktober 2015.[4]
Bučar, pogosto označen za »starosto slovenske politike«, velja za enega od očetov samostojne Slovenije. 25. junija 1991 je kot takratni predsednik Skupščine Republike Slovenije skladno z rezultati plebiscita formalno razglasil samostojnost države. Skupaj s Petrom Jambrekom je bil tudi glavni avtor prve slovenske ustave.
Življenjepis
Kot dijak se je med drugo svetovno vojno pridružil NOB, zaradi česar ga je aretirala italijanska okupacijska oblast in poslala v taborišče Gonars. Po več selitvah so ga poslali v Tretji rajh, vendar je med prevozom pobegnil, se vrnil v Slovenijo in vstopil v Kokrški odred OF.
Takoj po vojni je deloval v KNOJ in Ozni, nato je petnajst let služboval v državnih uradih in po tistem kot akademik na ljubljanski Pravni fakulteti. V 1970. letih je razburil oblast s kritičnimi članki, zato je bil odstranjen z univerze in imel naslednje desetletje sloves oporečnika.
Leta 1989 je soustanovil Slovensko demokratično zvezo in z njo kot del koalicije DEMOS zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Bil je predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990–1992 in tako ena vodilnih osebnosti procesa osamosvojitve Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:
- Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (predsednik),
- Odbor za mednarodne odnose in
- Odbor za obrambo.
Leta 1994 je neuspešno kandidiral na lokalnih volitvah za župana Ljubljane, po koncu poslanskega mandata pa se je njegovo aktivno politično delovanje končalo. V politiko se je poskušal vrniti leta 2002 kot kandidat na volitvah za predsednika republike, a prejel zanemarljiv delež glasov.
Namesto tega se je posvetil publicistiki in izdal več knjig. Bil je tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.
Umrl je zvečer 20. oktobra 2015. Pokopan je bil 23. oktobra 2015 na pokopališču v Bohinjski Bistrici z vojaškimi častmi.[5]
Dela
Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:
- Naš bodoči razvoj, Ljubljana, 1961
- Kakšen gospodarski razvoj?, Ljubljana, 1963
- Podjetje in družba Ljubljana, 1972
- Upravljanje, Ljubljana, 1988
- Resničnost in utvara, Maribor, 1986
- Usodne odločitve, Ljubljana, 1988
- Prehod čez rdeče morje, Ljubljana, 1993
- Ujetniki preteklosti, Ljubljana, 1993
- Slovenija in evropski izzivi, Ljubljana, 1996
- Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij, Ljubljana, 1998
- Porušena harmonija sveta, Dob, 2003
- Na novih razpotjih, Celje, 2006
- Rojstvo države: izpred praga narodove smrti v lastno državnost, Radovljica, 2007
- Slovenci in prihodnost, Radovljica, 2008
- Čas velikih sprememb, Radovljica, 2011
- Temelji naše državnosti, Ljubljana, 2012
- Prelom, do katerega ni prišlo, Ljubljana, 2015
Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.
Viri
- »Poslovil se je France Bučar, starosta slovenske politike«. MMC RTV-SLO. 21. oktober 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.
Opombe
- ↑ https://pace.coe.int/en/members/3238
- ↑ http://www.paris.embassy.si/index.php?id=737&L=si&tx_ttnews%5Btt_news%5D=25712&cHash=650b0b2b6eb1718a8adb984cf46746ac
- ↑ 3,0 3,1 Normativna kontrola Kongresne knjižnice — Library of Congress.
- ↑ »Umrl je France Bučar«. 21. oktober 2015. Pridobljeno 24. oktobra 2015.
- ↑ »Slovo od Franceta Bučarja z vojaškimi častmi«. MMC RTV SLO. 23. oktober 2015. Pridobljeno 24. oktobra 2015.
Glej tudi
- Seznam slovenskih pravnikov
- Seznam slovenskih politikov
- Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)
Zunanje povezave
- Rojeni leta 1923
- Umrli leta 2015
- Slovenski pravniki
- Slovenski partizani
- Slovenski politiki
- Slovenski univerzitetni učitelji
- Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani
- Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani
- Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani
- Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani
- Člani Demokratske stranke Slovenije
- Poslanci Skupščine Republike Slovenije (1990-1992)
- Predsedniki Skupščine Socialistične republike Slovenije
- Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije
- Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije
- Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije
- Častni meščani Ljubljane