Azerbajdžan: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Cabana (pogovor | prispevki)
2.188 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 55: Vrstica 55:
}}
}}


'''Republika Azerbajdžan''', krajše '''Azerbajdžan''' ([[azerščina|azersko]] ''Azərbaycan'' ali Азәрбајҹан, {{jezik-ru|Азербайджан}}), je [[država]] v [[Kavkaz|Zakavkazju]], ki na severozahodu meji na [[Gruzija|Gruzijo]], na severu na [[Rusija|Rusijo]], na vzhodu na [[Kaspijsko jezero]], na jugu na [[Iran]], ter na zahodu na [[Armenija|Armenijo]], na katero na severu meji tudi azerbajdžanska [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Nahičevan]], ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika [[Turčija|Turčije]].
'''Azerbajdžan, '''uradno''' Republika Azerbajdžan''' ([[azerščina|azersko]] ''Azərbaycan'' ali Азәрбајҹан, {{jezik-ru|Азербайджан}}), je [[država]] v [[Kavkaz|Zakavkazju]], ki na severozahodu meji na [[Gruzija|Gruzijo]], na severu na [[Rusija|Rusijo]], na vzhodu na [[Kaspijsko jezero]], na jugu na [[Iran]], ter na zahodu na [[Armenija|Armenijo]], na katero na severu meji tudi azerbajdžanska [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Nahičevan]], ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika [[Turčija|Turčije]].


Nekdanjo avtonomno pokrajino [[Gorski Karabah]] na zahodu Azerbajdžana so po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana država [[Gorski Karabah]], ki jo je priznala samo [[Armenija]].
Nekdanjo avtonomno pokrajino [[Gorski Karabah]] na zahodu Azerbajdžana so po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana država [[Gorski Karabah]], ki jo je priznala samo [[Armenija]].

Redakcija: 19:34, 3. april 2015

Republika Azerbajdžan
Azərbaycan Respublikası
Grb Azerbajdžana
Grb
Himna: Azərbaycan Respublikasının Dövlət Himni
Azerbajdžanski marš
Lega Azerbajdžana
Glavno mestoBaku
40°22′N, 49°53′E
Uradni jezikiAzerščina
VladaRepublika
Ilham Aliev
Artur Rasizada
Neodvisnost 
Od Sovjetske zveze
• Razglašena
30. avgust 1991
• Dokončana
25. december 1991
Površina
• skupaj
86.600 km2 (114.)
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2011
9.164.600[1] (89.)
• popis 1999
7.953.438
BDP (ocena 2011)
• skupaj (PKM)
$94,318 milijarde[2] (88.)
• na preb. (PKM)
$10.340[2] (106.)
HDI (2003)0,729
visok · 101.
ValutaManat (AZN)
Časovni pasUTC +4
• poletni
UTC +5
Klicna koda+994
Internetna domena.az

Azerbajdžan, uradno Republika Azerbajdžan (azersko Azərbaycan ali Азәрбајҹан, rusko Азербайджан), je država v Zakavkazju, ki na severozahodu meji na Gruzijo, na severu na Rusijo, na vzhodu na Kaspijsko jezero, na jugu na Iran, ter na zahodu na Armenijo, na katero na severu meji tudi azerbajdžanska eksklava Nahičevan, ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika Turčije.

Nekdanjo avtonomno pokrajino Gorski Karabah na zahodu Azerbajdžana so po razpadu Sovjetske zveze zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana država Gorski Karabah, ki jo je priznala samo Armenija.

Površje

Republika Azerbajdžan obsega 86.600 km², od tega pripada 5.500 km² k Avtonomni Republiki Nahičevan (Naxcivan).[3] Okoli 15 % ozemlja države je še danes pod armenskim nadzorom.[3] Armenci nadzorujejo ne samo Gorski Karabah, temveč tudi nekaj azerbajdžanskih provinc, kjer je pred vojno živelo le azerbajdžansko prebivalstvo. V zasedenih pokrajnah so Armenci uničevali azerbajdžansko prebivalstvo, tako da danes živijo v nezasedenih delih Republike Azerbajdžana azerbajdžanski begunci iz Armenije ter iz pokrajin Azerbajdžana, ki jih Armenija zaseda.

Hribi na meji z Iranom se imenujejo Tališke gore. Največji del Azerbajdžana pa leži na območju Malega Kavkaza, kjer leži tudi najvišja gora Bazardüzü, visoka 4.466 m. Največje jezero Sarısu ima 67 km² površine. Najpomembnejša reka je reka Kura/Kür. Reka Arak je naravna meja z Iranom. K državnem ozemlju spadata še otoka Pirallahı ter Cilov v Kaspijskem jezeru. Na polotoku Abşeron in v Kaspijskem jezeru pridobivajo nafto.

Približno polovica Azerbajdžana je poljedelskega, 12 % površja so gozdovi.[4]

Kultura in hrana

Plov (aş,ash, polao, pilau, pulao) je znan tudi kot kralj lokalne gastronomije v Azerbajanu. Jed sestavljeno iz riža in zdroba(popečen na olju, kuhan v mesni juhi) pripravljajo, da pokazejo spostovanje gostom in za posebne priloznosti. Vstop plova je uradni zacetek obreda, s spremljevalno glasbo, baklami in vzklikom: Eziz Qonaqlar, Meclisimize Ash Gelir! Dragi gosti, plov odpira nas obred.

Glej tudi

Viri

  1. ↑ [The International Population Day, The demographic situation in Azerbaijan, The State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan]. Azstat . Pridobljeno 11.7.2011. (angleško)
  2. ↑ 2,0 2,1 »Azerbaijan:Report for Selected Countries and Subjects«. International Monetary Fund. Pridobljeno 12. aprila 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 Aserbaidschan. Auswärtiges Amt (Nemški zvezni urad za tujino). Pridobljeno 28.3.2009. (nemško)
  4. ↑ Aserbaidschan in Kürze. Botschaft der Republik Aserbaidschan, Berlin. Pridobljeno 28.3.2009. (nemško)
Poglejte si besedo azerbajdžan v Wikislovarju, prostem slovarju.
Stub icon

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Azerbajdžan&oldid=4415479«