Kura (reka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kura
Mtkvari
Confluence of the Aragvi and Kura (Mtkvari) rivers.jpg
Sotočje rek Aragvi in Kura (Mtkvari), Mtskheta
Kurabasinmap.png
porečje reke Kura
Etimologijav povezavi s Kirom Velikim
Lokacija
DržaveTurčija, Gruzija, Azerbajdžan
RegijaKavkaz
MestaKašuri, Gori, Borjomi, Tbilisi, Rustavi, Mingacevir, Zardab, Sabirabad, Neftçala
Fizične lastnosti
IzvirMali Kavkaz
 ⁃ lokacijablizu jezera Kartsaki, Kars, Turčija
 ⁃ koordinati40°40′31″N 42°44′32″E / 40.67528°N 42.74222°E / 40.67528; 42.74222
 ⁃ nadm. višina2740 m[1]
IzlivKaspijsko jezero
 ⁃ lokacija
Neftçala, Azerbajdžan
 ⁃ koordinati
39°19′32″N 49°20′07″E / 39.32556°N 49.33528°E / 39.32556; 49.33528Koordinati: 39°19′32″N 49°20′07″E / 39.32556°N 49.33528°E / 39.32556; 49.33528
 ⁃ nadm. višina
-26,5 m[2]
Dolžina1515 km[3]
Površina porečja198.300 km2[6]
Pretok 
 ⁃ lokacijatik pod sotočjem z reko Aras[4]
 ⁃ povprečje443 m3/s[4]
 ⁃ minimum206 m3/s[5]
 ⁃ maksimum2250 m3/s[5]
Pretok 
 ⁃ lokacijameja med Gruzijo in Azerbajdžanom
 ⁃ povprečje378 m3/s
Značilnosti porečja
Rečni sistemkaspijsko porečje
Pritoki 
 ⁃ leviLiakhvi, Aragvi, Iori, Alazani
 ⁃ desniAlgeti, Krami, Tartarčaj, Aras

Kura (armensko Կուր, Kur; azerbajdžansko Kür; starogrško Cyrus; gruzinsko მტკვარი, Mt'k'vari; kurdsko rûbara kur; turško Kura)[7][8] je 1515 km dolga reka na Kavkazu, ki izvira na severovzhodu Turčije in teče proti vzhodu skozi Gruzijo kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi Azerbajdžan do izliva v Kaspijsko jezero. Vanjo se stekajo vode z južnih obronkov Velikega Kavkaza in severnih obronkov Malega Kavkaza, preko glavnega pritoka Aras pa še z južnih obronkov Malega Kavkaza.

Regija je naseljena že od pradavnine in arheološki dokazi o kmetijstvu v dolini Kure so stari prek 4500 let. Kasneje so se tu razvile kompleksne civilizacije, ki pa so do leta 1200 n. št. večjidel propadle zaradi naravnih nesreč in vdorov tujih zavojevalcev. Izrabljanje gozdov v porečju je vodilo do erozije in vse močnejših poplav v 20. stoletju. V času Sovjetske zveze so bili na reki zgrajeni številni jezovi in kanali za izkoriščanje za električno energijo in namakanje, zaradi katerih je Kurin spodnji tok zdaj počasnejši in plitkejši. Poleg tega jo zmerno onesnažujejo industrijska središča, kot sta Tbilisi in Rustavi v Gruziji.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Guluzada, Lidiya. "Kura River—Transboundary Watercourse of Caucasus" (PDF). Fondazione Eni Enrico Mattei. Pridobljeno dne 2010-03-12. 
  2. "General Background". Caspian Environment Programme. 2004-11-06. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2001-04-14. Pridobljeno dne 2010-03-12. 
  3. "Regional Partnership for Prevention of Transboundary Degradation of the Kura-Aras River Basin". Environmental Conservation and Management. United Nations Development Programme. 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne November 20, 2008. Pridobljeno dne 2010-03-12. 
  4. 4,0 4,1 Rustanov, S. G. (1967). "Drift Balance of the Kura River in its Lower Course" (PDF). Institute of Geography of the Academy of Sciences of the Azerbaijan SSR. Symposium on River Morphology. General Assembly of Bern. Commission of Surface Waters. Pridobljeno dne 2010-04-05. 
  5. 5,0 5,1 "Kura River Discharge at Surra". River Discharge Database. Center for Sustainability and the Global Environment. 1930–1984. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-06-16. Pridobljeno dne 2010-03-12. 
  6. Mammadov, R.M.; Verdiyev, R. (February 2009). "Integrated Water Resources Management as Basis for Flood Prevention in the Kura River Basin" (PDF). United Nations Economic Commission for Europe. Pridobljeno dne 2010-03-12. 
  7. Allen, William Edward David. A history of the Georgian people: from the beginning down to the Russian conquest in the nineteenth century, Routledge & Kegan Paul, 1971, p.8. ISBN 978-0-7100-6959-7
  8. Gachechiladze, Revaz. The New Georgia, TAMU Press, 1996, p.18. ISBN 978-0-89096-703-4

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Kura v Wikimedijini zbirki